Zmagovalka nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev na Hrvaškem HDZ je na današnji seji nacionalnega sveta stranke imenovala skupino, ki bo že jutri začela pogajanja o prihodnji hrvaški vladi. Predsednik HDZ Andrej Plenković je po seji dejal, da ima HDZ kot najmočnejša stranka na volitvah pravico do mandatarja.
Plenković je novinarjem potrdil, da so analizirali volilne izide in da so zadovoljni, ker so povečali število poslancev v saboru v primerjavi s parlamentarnimi volitvami novembra lani.
HDZ je na nedeljskih volitvah dobila 57 poslancev, kar je velika razlika glede na 38 poslancev SDP, je dejal Plenković, ki je prevzel vodenje stranke dva meseca pred parlamentarnim volitvam.
Skupaj s partnerji iz Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) in Hrvaške demokratske stranke (HDS), s katerimi so sodelovali v nekaterih volilnih enotah, so dobili 61 poslancev.
Plenković je napovedal, da so odprti za sodelovanje in da se bodo o sestavi nove vlade pogovarjali z vsemi parlamentarnimi strankami, a da velika koalicija s SDP ni možna.
Pogovore s potencialnimi partnerji bodo začeli v torek. Pričakuje, da bodo v skladu z ustavnimi roki oblikovali stabilno hrvaško vlado.
Na Hrvaškem ocenjujejo, da bo HDZ v vladi sodelovala predvsem z Mostom neodvisnih list, ki ima 13 poslancev. HDZ in Most sta sodelovala tudi v prejšnji neuspešni hrvaški vladi, ki jo je pol leta vodil odpoklicani premier Tihomir Orešković.
Šef HDZ je danes pojasnil, da so seznanjeni tudi z zahtevami, s katerimi Most pogojuje sodelovanje v vladi. Odgovore na svoje zahteve pričakujejo do konca tedna.
"Nekatera vprašanja so lahko sprejemljiva, nekatera pa zahtevajo podrobne pogovore. Želimo, da politične stranke izpolnijo svojo dolžnost, to je, da zagotovijo normalno delovanje državnih institucij," je dejal.
Most je med drugim zahteval razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranu ter spremembe zakona o hrvaški radioteleviziji in financiranju političnih strank.
Na novinarsko vprašanje, kaj se bo zgodilo, če bo predsednik Mosta Božo Petrov pogojeval sodelovanje s premierskim položajem zase, je Plenković odgovoril, da ima v skladu z evropskimi demokratičnimi standardi najmočnejša stranka v parlamentu pravico do položaja predsednika vlade.
Razočaranje za Milanovića
Predsednik hrvaške SDP Zoran Milanović je na današnji novinarski konferenci na sedežu socialdemokratov v Zagrebu sporočil, da ne bo več kandidiral za vodilni položaj v stranki po polomiji levosredinske Narodne koalicije na nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah. Pozval je SDP, naj čim prej razpiše strankarske volitve.
Milanović je dejal, da predsedniku HDZ Andreju Plenkoviću ne bo čestital za volilno zmago, dokler se v HDZ ne bodo opravičili njemu in SDP za obrekovanje, posebej zaradi obtožb, da so "ščitili udbovske morilce". Kot je dodal, čestitka Plenkoviću tako ali tako ne bo veliko pomenila.
Prevzel je odgovornost za rezultate parlamentarnih volitev. Ni jasno povedal, ali bo ostal saborski poslanec ali pa bo poiskal drugo delo.
Povedal je, da mora biti novi vodja SDP močan, da se bo lahko bojeval proti predsodkom in malomeščanski morali kot tudi za pravice "malega človeka", kar je do zdaj počela SDP s sprejemanjem ustreznih zakonov.
Statut SDP določa sklic volitev predsednika stranke najpozneje 150 dni po parlamentarnih volitvah. V SDP imajo vsi člani pravico voliti predsednika.
Milanović je prevzel vodenje SDP leta 2007, potem ko je umrl njen prvi predsednik Ivica Račan.
Hrvaški tisk: HDZ praznuje
Na volilne izzide se je seveda takoj zjutraj odzval hrvaški tisk. HDZ je največja zmagovalska nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitev, potem ko je z novim vodstvom dobila sedem poslanskih mandatov več kot Narodna koalicija na čelu s SDP, je ocenil Jutarnji list.
Plenković je uspel začeti postopek demokratizacije in posodobitve stranke ter se spustiti v zelo tesno tekmo s široko fronto strank Narodne koalicije, potem ko je kazalo, da bo zagotovo izgubil volitve. Ni mala stvar, vrniti se iz globokega prepada nepriljubljenosti ter izgube zaupanja, celo med lastnim članstvom, piše časnik.
Meni, da so možne tri smeri za oblikovanje stabilne hrvaške vlade. Najbolj stabilna bo vlada HDZ-SDP, ki ni najbolj realna. Najbolj verjeten scenarij je vlada HDZ in Mosta, v kateri bodo tudi nekatere manjše stranke in poslanci nacionalnih manjšin, najmanj verjetna pa je vlada brez SDP in Mosta, ocenjuje komentator.
Poudarja, da je močan vzpon "anarhično-destruktivne" stranke Živi zid, ki je dobila osem poslancev za razliko od le enega poslanskega mandata na volitvah novembra lani, opozorilo, da je izpostavljanje ustavnopravno nevzdržnih idej padlo na plodna tla širokega nezadovoljstva hrvaških državljanov. Potem ostaja zelo malo do prehoda v klub politično nestabilnih demokracij z obrobja Evrope, še piše.
Ocenjuje, da je SDP izgubila volitve, ko je Milanoviću podaljšala predsedniški mandat v stranki. Vodil je zgrešeno, agresivno kampanjo z veliko omalovaževanja nasprotnikov.
Jutarnji list tudi navaja, da je eno izmed najbolj udarnih sporočil volilnega dne dejstvo, da se skoraj polovica volivcev ni želela udeležiti volitev. "Visoka abstinenca je znamenje nezadovoljstva s predstavniško demokracijo in političnimi strankami, ki tekmujejo na volitvah," še piše zagrebški časnik. Dodaja, da v saboru prvič ne bo nobenega poslanca iz vrst katere od skrajno desnih pravaških strank.
Tudi Večernji list poudarja, da so razočarani volivci ostali doma ter da je 52-odstotna volilna udeležba najnižja v 26 letih od hrvaške osamosvojitve. Komentator ocenjuje, da ima HDZ samo dve opciji - sprejeti zahteve Mosta in Živega zida, kar pomeni veliko koncesij in dolgotrajna pogajanja, ki ne bodo manj zamudna niti v primeru poskusa oblikovanja velike koalicije SDP in HDZ. "Hrvaški državljani morajo biti pripravljeni, da bodo kmalu znova na volitvah," izpostavlja.
Poudarja, da je Plenković zmagal, a je pred njim dvojno delo - sestavljanje vlade ter nadaljevanje preoblikovanja HDZ v sodobno stranko, kar bo trajalo dlje časa.
Novi list pa navaja, da je največ preferenčnih glasov, več kot 40.000, dobil Milanović, medtem ko jih je dobil Plenković približno 33.000. S preferenčnimi glasovi bodo v saboru prišli nekateri izmed skrajno desnih članov HDZ, kot je minister za kulturo Zlatko Hasanbegović. Nekdanjemu hrvaškemu predsedniku Stipetu Mesiću pa ni uspelo, da bi s preferenčnimi glasovi vstopil v sabor.
KOMENTARJI (326)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.