Država ustanavlja hišo za otroke: 'Želimo jih zaščititi pred ponovnim doživljanjem travm'

Zakon opredeljuje postopek v hiši. Vključuje zaslišanje v ločenem prostoru, ki se začne na podlagi odredbe sodišča. Zaslišanje bodo posneli, tako da otroku ne bo treba na več zaslišanj pri različnih strokovnjakih. Prav zmanjšanje števila zaslišanj je po mnenju vlade ključ do odprave nepotrebne sekundarne viktimizacije ali stiske mladoletnika. Postopek v hiši pa vključuje tudi telesni pregled ter krizno podporo in psihosocialno pomoč.

Podporo zakonu je tako na matičnem odboru kot v četrtkovi razpravi na plenarni seji izkazala večina poslanskih skupin. Eva Irgl iz SDS je dejala, da bo hiša pomenila celosten pristop k obravnavi otrok, k čemer so strokovnjaki pozivali že vrsto let. Z njo želijo zagotoviti varno okolje za otroke, ki so že tako v izjemno težkem položaju, ki pušča mnoge posledice za celo življenje.

Področje zaščite otrok je treba po mnenju Tine Heferle iz LMŠ nenehno izboljševati, zato podpira predlog, da bodo vsi potrebni postopki izpeljani v bolj prijaznem okolju od sodne dvorane. "S tem jih vsaj malo zaščitimo pred ponovnim doživljanjem travm," je dejala. Po zakonu bo obravnava otrok potekala po načelu vse na enem mestu, kar pomeni, da otrok ne bo treba voziti po različnih institucijah, ampak bodo vsi postopki opravljeni v hiši. Ta bo tudi urejena tako, da otrok ne bo čutil, da gre za uradno institucijo, je izpostavila Mojca Žnidarič iz SMC.

Boštjan Koražija iz Levice je ob tem izrazil upanje, da gre za prvi korak na poti do uporabnikom prijaznega državnega aparata in otrokom prijaznega pravosodja. Predrag Baković (SD) je spomnil, da bo hiša delovala kot javna služba. Vse pristojne je pozval, naj za delo z otroki izberejo kar se da kompetentne strokovnjake, vključno z direktorjem zavoda, zagotavljajo naj jim ustrezna izobraževanja in usposabljanja.

Blaž Pavlin (NSi) je izrazil prepričanje, da je celoten projekt zasnovan dobro, saj je ministrstvo za pravosodje pri njegovi pripravi črpalo številne dobre izkušnje v državah, ki imajo to področje dobro urejeno že vrsto let. Maša Kociper (SAB) je ob tem spomnila, da gre za projekt, razvit po vzoru islandskega modela Barnahus, ki ga je Svet Evrope označil kot najučinkovitejše izvajanje konvencije Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo.

Po besedah Jurija Lepa se v DeSUS zavedajo, da hiša, ki bo ustanovljena, kaznivih dejanj nad otroci ne bo preprečila, si pa želijo, da bi jih bilo čim manj. V SNS pa jih moti, da zakon krepi centralizacijo, saj bo imela hiša sedež v Ljubljani. Zato so predlagali, da bi bil sedež v katerem od drugih krajev.