Obama: Uničili bomo IS, to teroristično organizacijo

Francoski predsednik Francois Hollande, ki je praznik Bastilje preživljal na zasebnem obisku v Avigonu, se je že vrnil v Pariz in odpotoval v Nico.

Po kriznem sestanku je sporočil, da bodo izredno stanje v državi podaljšali še za tri mesece, saj gre nedvomno za napad teroristične narave, v katerem je umrlo najmanj 84 ljudi. Tega so uvedli po napadih novembra lani, izredno stanje naj bi se sicer izteklo 26. julija. Ravno včeraj je Hollande napovedal, da obdobja ne bodo več podaljševali, saj tega ne morejo početi v nedogled. Vpoklicali bodo dodatnih 10.000 policistov, okrepili bodo napade v Siriji in Iraku.

Hollande je kmalu po napadu sklical obrambni svet, ki se je sestal ob 9. uri. Sestanka so se poleg njega udeležili tudi predsednik vlade Manuel Valls, obrambni minister Jean Yves Le Drian, načelnik generalštaba francoske vojske Pierre de Villiers ter preko videokonference tudi minister za notranje zadeve Bernard Cazeneuve, ki je v Nici.

Hollande: Francija bo vedno močnejša od fanatikov

''Francija je žalostna, a močna in bo vedno močnejša od fanatikov, ki jo želijo prizadeti,'' je na Twitterju zapisal Hollande.

"Francija je hudo prizadeta, narediti moramo vse, da se borimo proti takšnim napadom," je kasneje dejal Hollande. Dodal je, da je vsa Francija tarča islamskega terorizma.

Valls: Morali se bomo naučiti živeti s terorizmom

"Terorizem je grožnja, ki močno bremeni Francijo," je dejal francoski premier Manuel Valls. "Cilj teroristov je vnesti strah in paniko med ljudi. Francija ne bo dopustila, da jo destabilizirajo," je dejal. Dodal je, da so se časi spremenili in da se bomo morali naučiti živeti s terorizmom.

"Moramo pokazati solidarnost in kolektivno mirnost. Francijo so prizadeli v dušo 14. julija, na državni praznik. Skušali so napasti enotnost francoskega naroda. Edini dostojanstveni odgovor je, da bo Francija ostala zvesta duhu 14. julija in njegovim vrednotam," je dejal Valls.

Svet obsoja napad

Napad je med prvimi obsodil ameriški predsednik Barack Obama. "Naše misli in molitve so z družinami in svojci tistih, ki so bili ubiti," je dejal Obama. Dogodek se je zgodil na dan Bastille, ki je simbol "neverjetnega odpora in demokratičnih vrednot, zaradi katerih je Francija navdih za ves svet", je še dodal ameriški predsednik. Obljubil je, da bo uničil Isis. "Uničili bomo to teroristično organizacijo. Sovraštvo in nasilje ne moreta konkurirati trdemu delu in predanosti."

Predstavnik Bele hiše Josh Earnest je pozneje v Obamovem imenu povedal, da bodo ZDA Franciji nudile močno podporo pri preiskavi. Na novinarsko vprašanje, ali Obama meni, da so tudi ZDA v vojni s terorizmom, je Earnest odgovoril, da so teroristi razglasili vojno z njimi že 11. septembra 2001. "Vse od tedaj smo v vojni. In napredujemo," je dejal.

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa je na obisku v Mongoliji povedal, da je to žalosten dan za Francijo in Evropo. Ob začetku vrha Evropa Azija, kjer je bila med drugimi nemška kanclerka Angela Merkel, so se žrtvam poklonili z minuto molka. 

Nemška kanclerka je ponovila, da Nemčija stoji ob Franciji v boju proti terorizmu. "Besede ne morejo izraziti, kaj nas povezuje z našimi francoskimi prijatelji v teh bolečih urah. Ta grozljiv napad se je zgodil na njihov državni praznik, praznik, ki je dan ponosa, a je zdaj postal dan žalovanja," je dejala Merklova.

Napad je obsodil tudi predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker. Na svojem Twitter profilu je zapisal: "Združeni proti sovraštvu in nasilju. Minuta moka v spomin na žrtve."

Nova britanska premierka Theresa May je dejala, da je "grozljiv napad" pretresel Veliko Britanijo. "Če je šlo za teroristični napad, kar kaže da je, to pomeni trajno grožnjo za vse nas v Evropi, na katero moramo odgovoriti skupaj," pa je dejal novi britanski zunanji minister Boris Johnson. Napovedal je tudi, da se bo britanska vlada sestala in preučila, kakšne posledice ima zadnji napad na varnost v Veliki Britaniji.

Kraljica Elizabeta II. je Hollandeu sporočila, da je globoko užaloščena zaradi izgube, ki jo je utrpela Nica. "Princ Filip in jaz izražava sožalje vam, družinam umrlih in vsemu francoskemu narodu," je zapisala.

"Prizadet sem zaradi tega nedoumljivega napada v Nici. London je združen z vami v vaši žalosti in v odločnosti, da premagamo terorizem," je na svojem Twitter profilu zapisal župan Londona Sadiq Khan.

Napad so obsodili tudi voditelji Rusije, Turčije, Kanade, Kitajske, Avstralije, Španije, Danske, Belgije, Norveške ...

Tunizijske oblasti so izrazile solidarnost s Francijo v boju proti "zlu terorizma". Sporočili so še, da je napadalec, ki je imel dvojno državljanstvo, izvedel dejanje "skrajne strahopetnosti".

Solidarnost s francoskim narodom in sožalje je izrekel tudi kanadski premier Justin Trudeau.

Oglasil se je tudi ruski predsednik Vladimir Putin, ki je napad označil za "barbarsko dejanje". Pozval je k nadaljevanju boja proti terorizmu. Ruski premier Dimitrij Medvedjev pa je izrazil sožalje svojcem in žrtvam "grozljivega" napada v Nici.

Turški premier Binali Yildirim, čigar država je bila v zadnjem času tarča več terorističnih napadov, nazadnje pred dvema tednoma na istanbulskem letališču, je zapisal, da obsoja "strahopeten napad, ki je okrvavil Nico na dan praznovanja nacionalnega praznika".

Španski premier Mariano Rajoy je izrekel podporo Franciji v težkih trenutkih ter obljubil sodelovanje v boju proti terorizmu.

Kitajski premier Li Keqiang je izrekel sožalje in dejal, da Kitajska nasprotuje vsem oblikam terorizma.

Tudi oba ameriška predsedniška kandidata sta obsodila napad. Republikanski kandidat Donald Trump je izjavil, da je "to vojna", demokratska kandidatka Hillary Clinton pa, da "se ne bomo pustili ustrahovati".

Na napad se je odzval tudi egiptovski predsednik Abdel Fattah Al Sisi, ki je "najstrožje obsodil podel teroristični napad".

Skupno izjavo so podale tudi Savdska Arabija in Zalivske države, ki so prav tako strogo obsodile teroristično dejanje v Nici. "Solidarni smo s Francijo ob tem strahopetnem kriminalnem dejanju, ki so ga izvedli napadalci brez vsakršnih moralnih in človeških vrednot," je dejal predstavnik Sveta za sodelovanje v Zalivu, Abdullatif Al Zayani.

Kenijski predsednik Uhuru Kenyatta je za napad okrivil "zlobno ideologijo". Svojcem žrtev je izrazil svoje sožalje in jim zaželel, da bi našli moč, da prenesejo te izgube. "Ti napadi so motivirani z isto zlobno ideologijo, ki je navdihnila tudi številne napade v Keniji," je dejal.

Številne muslimanske institucije ostro obsodile napad 

Vrhovni egiptovski mufti Šavki Ibrahim Abdel Karim Allam je ostro obsodil napad in dejal, da so napadalci "saboterji, ki sledijo Satanu in bodo prekleti v tem življenju in tistem po njem".

Univerza Al Azhar, ki je vodilna sunitska islamska izobraževalna ustanova v Egiptu, je sporočila, da je teroristični napad v nasprotju z islamom ter pozvala k "enotnemu prizadevanju za boj proti terorizmu in da bi se svet znebil tega zla".

Podobne izraze solidarnosti in ogorčenja je podal tudi savdski klerik Šejk Salman Al Auda, ki je dejal, da bo morilec "preklet od Boga, angelov in vseh ljudi".

Stoltenberg: Terorizem nikoli ne bo porazil demokracije, svobode in odprtih družb

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je dejal, da je pretresen in užaloščen. Tarča napada so bile po njegovih besedah vrednote, ki jih zagovarja Nato, "vendar pa terorizem nikoli ne bo porazil demokracije, svobode in odprtih družb".

V imenu Sveta Evrope je solidarnost s Francijo izrazil generalni sekretar Thorbjorn Jagland ter zatrdil, da bodo človekove pravice in vladavina prava ostali v srcu demokracije, "s katero bomo premagali tiste, ki nas hočejo uničiti".

"Barbarski in strahopetni teroristični napad" je najostreje obsodil tudi Varnostni svet ZN. Varnostni svet je sporočil, da je terorizem ena najresnejših groženj svetovnemu miru in varnosti. "Vsako teroristično dejanje je kriminalno in nima opravičila," je sporočil najpomembnejši organ svetovne organizacije.

Obsodbam napada se je pridružil tudi Vatikan. Tamkajšnji predstavnik za stike z javnostmi, Federico Lombardi, je dejal da so vso noč zaskrbljeno spremljali strašne novice iz Nice. "V imenu papeža Frančiška se pridružujemo solidarnosti do trpljenja žrtev in celotnega francoskega ljudstva na ta dan, ki bi moral biti praznik. Najostreje obsojamo vsakršen izraz nesmiselnega nasilja, sovraštva, terorizma in napada na mir," so sporočili.

Napad obsodil tudi Cerar, Pahor po napadu v Nici poslal sožalno pismo Hollandu

Predsednik republike Borut Pahor je danes poslal sožalno pismo francoskemu predsedniku Francoisu Hollandu zaradi četrtkovega terorističnega napada v Nici, ki je po zadnjih podatkih terjal najmanj 84 smrtnih žrtev. "Gre za dejanje terorizma, ki zasluži najostrejšo obsodbo," je zapisal, kot so sporočili iz predsednikovega urada.

"Globoko me je pretresla vest o sinočnji tragediji v Nici, Franciji, srcu Evrope. Ubite so bile nedolžne žrtve. Otroci, družine. Ljudje, ki so slavili in živeli vrednote svobodnega sveta," je v pismu Hollandu še zapisal Pahor.

Francoskemu predsedniku in svojcem žrtev napada je Pahor v svojem imenu in v imenu državljanov Slovenije izrekel sožalje.

Že pred tem je slovenski premier Miro Cerar na Twitterju ostro obsodil napad v Nici: "Strogo obsojam vsakršno obliko terorizma in ekstremizma. Naša srca so s svojci žrtev in Francijo," je na zapisal Cerar.

Odzval se je tudi minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, ki je v pismu francoskemu kolegu Jean-Marcu Ayraultu zapisal, da ga je vest o terorističnem napadu v Nici močno pretresla. Hkrati je ministru izrazil sožalje in solidarnost. "Slovenija vedno znova obsoja vsako obliko terorizma, ekstremizma in nasilja ter tudi v teh težkih trenutkih stoji Franciji zvesto ob strani," je še zapisal.

Teroristični napad v Nici je najostreje obsodila tudi notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. "Terorizem predstavlja največjo grožnjo celotnemu svetu, zato moramo stopiti skupaj in se enotno boriti proti takim sovražnim dejanjem, uperjenim proti demokratičnim vrednotam, na katerih temelji naša družba," so v sporočilu za javnost zapisali na notranjem ministrstvu.

V DZ so se z minuto molka poklonili žrtvam napada v Nici

Ob začetku današnje redne seje DZ so se poslanci z minuto molka poklonili tragičnim dogodkom v Nici, pa tudi nekaterim prejšnjim terorističnim napadom. "To podlo, sprevrženo in neodpustljivo dejanje najostreje obsojamo," je dejal predsednik parlamenta Milan Brglez ter izrazil sočustvovanje s francoskim narodom in z vsemi prizadetimi.

"Ob tem tragičnem dogodku iskreno sočustvujemo s francoskim narodom in vsemi prizadetimi, ki žalujejo ob neizprosni in nenadomestljivi izgubi svojih najdražjih," je dejal. Obenem je dodal, da "sočustvujemo tudi z vsemi tistimi, ki so svoje najbližje in najdražje izgubili v nedavnih dejanjih terorja in strahopetnosti v Istanbulu, Daki in Bagdadu".

"Naše misli stojijo v bran človekovega dostojanstva in svobode ter človečnosti same," je pripomnil, preden je prisotne v veliki dvorani državnega zbora povabil, da se z minuto molka poklonijo žrtvam četrtkovega tragičnega dogodka.

Pretresenost nad četrtkovo tragedijo so danes izrazili tudi nekateri poslanci na skupni seji odbora za zunanjo politiko in zadeve EU, kjer so sicer govorili o prednostnih nalogah slovaškega predsedovanja EU v drugi polovici letošnjega leta. Tako je poslanec SDS Branko Grims dejal, da je nad dogodki globoko pretresen, ter dodal, da Evropa ne more biti bojno polje, poslanec NSi Jožef Horvat pa je menil, da je treba v Evropi investirati v večjo varnost.

V Franciji so odpovedali številne dogodke

Številni današnji dogodki, med njimi koncert pevke Rihanne in jazz festival, so po tragediji že odpovedani.

V Marseillu, ki je okoli 160 kilometrov oddaljen od Nice, so odpovedali nocojšnji ognjemet ob državnem prazniku.