Nekdanji iraški diktator Sadam Husein je v pogovoru z agenti FBI, preden so ga usmrtili, dejal, da se Irak ne boji ZDA in da te niso njihov največji sovražnik. Bolj se je bal iranskih fanatikov, zato je tudi lagal glede tega, da ima orožje za množično uničevanje, poroča Washington Post. Še več, bil je celo pripravljen podpisati sporazum, s katerim bi si zagotovil obrambo ZDA pred iranskimi grožnjami. Edino, kar ga je malce odbijalo, je bila Busheva politika, poroča časnik.
Irana se je bal predvsem zato, ker je bil prepričan, da hočejo tamkajšnji fanatiki, kakor jih je imenoval, svoji državi priključiti pretežno šiitski južni Irak. "Ponovnega obiska inšpektorjev ZN ni dovoljeval, ker se je bolj bal, da bo Iran odkril njegovo šibkost in ranljivost, kot pa sankcij, ki bi ga doletele od ZDA," je pojasnil agenti, ki je vodil pogovore, George Piro.
V 20 uradnih zaslišanjih in 5 "sproščenih pogovorih" leta 2004 je Husein tudi priznal, da bi moral predstavnikom Združenih narodov dovoliti, da prisostvujejo uničenju iraške zaloge orožja po Zalivski vojni leta 1991.
Piro je v enem od intervjujev spraševal tudi o Sadamovih morebitnih povezavah z Al Kaido. Ta mu je odvrnil, da Osame bin Ladna ni nikoli srečal in da z njim ne deli ne "enake vere ne vizije". Pojasnil je, da sam "verjame v Boga, vendar pa ni fanatik", in še poudaril, da se religija in država po njegovem mnenju ne smeta mešati.
Sadama so leta 2006 usmrtili z obešanjem.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.