Zagreb bo prvi obrok v višini 20 milijonov kun (pet milijard lir) vplačal januarja. Tehnične podrobnosti sicer še niso znane, denar pa bo nakazan na fiduciarni račun pri neki evropski banki. Ni izključeno, še piše tržaški Il Piccolo, da bo to ista banka, na katero denar nakazuje Slovenija, to je luksemburška podružnica Dresdner banke.
Rimski sporazum določa odškodnino za premoženje optantov v skupni višini 110 milijonov dolarjev. Ljubljana in Zagreb sta si dolg po osamosvojitvi razdelila; Ljubljana je prevzela 62 odstotkov obveznosti, Zagreb pa 38 odstotkov. Beograd je takoj po ratifikaciji Rimskega sporazuma sicer sporazuma vplačal prvi obrok v višini devet milijonov dolarjev, po dogovoru s hrvaško o razdelitvi dolga pa je odškodnino doslej redno vplačevala le Slovenija. Kot še navaja Il Piccolo, je Slovenija doslej na fiduciarni račun vplačala približno 60 milijonov dolarjev, zadnji obrok pa bo plačala januarja.