Evropska unija bo, potem ko je v zgodnjih jutranjih urah formalno začela pristopna pogajanja s Turčijo in Hrvaško, v kratkem začela tudi konkretne pogovore o posameznih pogajalskih poglavjih, je v Bruslju napovedal evropski komisar za širitev Olli Rehn. "Še ta mesec bomo začeli s pregledovanjem zakonodaje, screeningom, v nekaj prihodnjih mesecih pa bi lahko o nekaterih poglavjih odprli tudi pogajanja," je dejal Rehn. Komisar je prvo pregledovanje zakonodaje, tako s Turčijo kot s Hrvaško, napovedal za 20. oktober.
Pot za začetek pogajanj je Hrvaški odprla glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte, ki je v ponedeljek ocenila, da Zagreb polno sodeluje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v primeru pobeglega generala Anteja Gotovine.
Takšna pozitivna ocena, ki jo je podala Del Pontejeva, je bila dovolj, da so zunanji ministri EU nekaj po polnoči soglasno sklenili, da se pristopni pogovori lahko začnejo. Ker se je to zgodilo takoj za pogajanji s Turčijo, zadovoljno britansko predsedstvo EU govori kar o "dvojni poroki".
Ministri so sicer ob prižigu zelene luči poudarili, da bo sodelovanje s Haagom ostalo zaveza Zagreba skozi ves pristopni proces in bo tudi eden od političnih kriterijev za članstvo. Spremljala ga bo Evropska komisija, na podlagi poročil sodišča - v primeru negativnih ugotovitev pa bo poročala članicam. Manj kot polno sodelovanje bo negativno vplivalo na potek pogajanj in bi lahko pripeljalo tudi do njihove zamrznitve, so poudarili ministri.
Hrvaško vodstvo zadovoljno
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in hrvaški premier Ivo Sanader sta izrazila zadovoljstvo nad začetkom pristopnih pogajanj med Evropsko unijo in Hrvaško. Že danes naj bi se na izredni seji sešla hrvaška vlada, ki bo aktivirala pogajalske skupine.
Začetek pogajanj zaznamuje začetek nove, ključne faze v približevanju Hrvaške uniji. Polno sodelovanje s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pa še naprej ostaja eno od vprašanj, na katerem se bo ocenjevala evropska usmerjenost in pripravljenost Hrvaške za vstop v EU, je opozoril Mesić.
Hrvaški premier Ivo Sanader je dejal, da bi bilo sicer zaželeno, da se Hrvaška v EU vključi že leta 2009 pred prihodnjimi volitvami v Evropski parlament, ni pa to njen prednostni cilj.
Slovenija pozdravlja začetek pogajanj
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je začetek pogajanj s Hrvaško zagovarjal. "Želim si, da bi to stvar lahko sklenili uspešno. Mislim, da je to mogoče," je dejal Rupel še preden je Hrvaška dobila zeleno luč.
Predsednik vlade Janez Janša je pozdravil začetek pogajanj o vstopu Hrvaške in Turčije v Evropsko unijo, ob tem pa posebej poudaril, da je evropska perspektiva Hrvaške v strateškem interesu Slovenije. Z začetkom pristopnih pogajaj Hrvaške z EU se bo po mnenju Janše "okrepila evropska perspektiva za vse države Zahodnega Balkana in s tem njihova motivacija za nadaljevanje reformnih prizadevanj".
Na začetek pristopnih pogajanj so se odzvali tudi v nekaterih parlamentarnih političnih strankah v Sloveniji. V vladnih DeSUS in NSi ter opozicijski LDS so pozdravili odločitev EU o začetku pogajanj z obema državama, kljub neurejenim odnosom med Slovenijo in Hrvaško so odločitev o širitvi s sosednjo državo pozdravili tudi v poslanski skupini SNS. Nadaljnji proces širitve podpira tudi predsednik SD Borut Pahor, ki pa pri tem opozarja na nujnost notranje konsolidacije EU.
Zgodovinska pristopna pogajanja s Turčijo
Po štirih desetletjih od prvega koraka Ankare v smeri integracije in 30 urah usklajevanj za odpravo zadnjih ovir je Evropska unija v zgodnjih jutranjih urah v torek začela pristopna pogajanja s Turčijo.
"Danes je zgodovinski dan za Evropo, Turčijo in celotno mednarodno skupnost," je v imenu EU ob tej priložnosti poudaril predsedujoči, britanski zunanji minister Jack Straw. Turško delegacijo na pogovorih zastopa vodja turške diplomacije Abdulah Guel, ki je v Luksemburg pripotoval šele nekaj po polnoči.
"Naredili smo zgodovinski korak. Turčija je dobila, kar je želela in polnopravno članstvo je sedaj jasen cilj. Druge možnosti ni," je poudaril Guel.
Avstrija, ki je sicer zahtevala, da se v besedilo pogajanj zapiše možnost turškega priviligiranega in ne polnopravnega članstva, je morala svoje zahteve umakniti.
Pot za pogajanja je EU le nekaj ur pred njihovim začetkom odprla s sprejemom strategije oziroma okvirja zanje. Datum pogovorov, 3. oktober, je sicer povezava določila na vrhu decembra lani v Bruslju.
Ciper ostaja razdeljen
Turško stališče kljub začetku pristopnih pogajanj z EU glede Cipra ostaja nespremenjeno, dokler ne bo dosežen trajni mirovni sporazum o razdeljenem otoku, je v Luksemburgu povedal Abdulah Guel.
EU namreč želi, da bi Turčija kot članica povezave priznala sicer mednarodno priznan grški del Cipra. Ankara trenutno podpira ločitev turških prebivalcev etično razdeljenega otoka.
Francoski predsednik Jacques Chirac je podprl začetek pogajanj s Turčijo, vendar pa je pri tem opozoril, da se mora Anakara sedaj prilagoditi vrednotam Unije, če se želi pogajati za polnopravno članstvo.
“Pogajanja bodo trajala od 10 do 15 let, saj mora Turčija prilagoditi svoje zakone evropskim standardom,” je povedal Chirac po srečanju z italijanskim premierjem Silvijom Berlusconijem. Francozi sicer nasprotujejo vstopu Ankare.
