Evropska komisija v poročilu o napredku Hrvaške na poti v povezavo ugotavlja, da je bilo pri iskanju trajnih rešitev za odprta dvostranska vprašanja s sosednjimi državami doseženega malo napredka, še posebej pri vprašanju meje. Prav to vpliva tudi na občasne težave s Slovenijo, še menijo v Bruslju, kjer Zagreb pozivajo, naj se bolj potrudi pri iskanju rešitev.
Janša ni želel komentirati izjave svojega hrvaškega kolega Sanaderja, ki je dejal, da Slovenija nima razloga za zmagoslavje in da bo Hrvaška vztrajala, da Ljubljanska banka vrne dolg hrvaškim varčevalcem.
Glede hrvaško-slovenskih vprašanj, povezanih z morsko in kopensko mejo, Ljubljansko banko in izvajanjem ribiškega dela Sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju (SOPS), ni zagona v iskanju trajnih rešitev, ugotavlja komisija.
Evropska komisija pa v poročilu ugotavlja, da so odnosi z drugo sosedo članico EU, Italijo, dobri, predvsem po tem, ko sta strani z načelom o vzajemnosti rešili težave, povezane s pravico italijanskih državljanov do nakupa hrvaških nepremičnin.
Komisija sicer pri Hrvaški ugotavlja pomanjkanje napredka na področju boja proti korupciji, pravic manjšin in pravosodja. Malo pozitivnih sprememb je tudi na področju vračanja beguncev, v zagotavljanju neodvisnosti sodstva pa je Hrvaška dosegla nekaj napredka, vendar ima na splošno preveč sodišč, še ugotavlja komisija.
V Zagrebu zaradi opozoril niso zaskrbljeni
Kritike Evropske komisije v poročilu o napredku Hrvaške ne bodo upočasnile vstopanja Hrvaške v Evropsko unijo, je še pred njegovo objavo dejal hrvaški predsednik Stipe Mesić. Poudaril je, da so opozorila komisije znak, da Hrvaška ne sme zaspati in misliti, da je dosedanje delo dovolj, temveč mora izvajanje reform še pospešiti.
Zaradi kritik Bruslja ni zaskrbljen niti premier Ivo Sanader, ki je prepričan, da je Hrvaška v zadnjem letu napredovala. To naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da je letošnje poročilo dvakrat krajše od lanskega.
O tem, da Hrvaška zaradi nerešenega vprašanja meje s Slovenijo, ne bo imela težav z vstopom v Evropsko unijo, pa je prepričana tudi hrvaška ministrica za zunanje zadeve Kolinda Grabar-Kitarović. Kot je dejala Grabar-Kitarovićeva, je Slovenija postala članica EU kljub nerešenemu vprašanju slovensko-hrvaške meje, zato hrvaška zunanja ministrica ne vidi razloga, zakaj ne bi članica mogla postati tudi Hrvaška.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.