Kot je pojasnil namestnik hrvaškega zunanjega ministra Ivan Šimonović, Hrvaška ne more podpisati omenjenega sporazuma z ZDA iz pravnih in političnih razlogov. Pravni problem je povezan z obveznostmi, ki jih ima Hrvaška kot podpisnica statuta Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), politično pa je vezana z obveznostmi, ki jih ima do Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in kateremu mora izročati svoje državljane. Hrvaška pa mora kot država, ki se želi priključiti Evropski uniji, upoštevati tudi standarde EU.
Hrvaško je sicer danes obiskala ameriška delegacija, v kateri so bili predstavniki obrambnega in zunanjega ameriškega ministrstva, ki so se v Zagrebu sestali s predstavniki hrvaškega zunanjega, obrambnega in pravosodnega ministrstva ter s pravnimi strokovnjaki zagrebške pravne fakultete.
"Ameriškim kolegom smo dali jasno vedeti, da iščemo dialog znotraj našega manevrskega prostora, v katerem pa ni podpisa ponujenega sporazuma glede ICC," je dejal Šimonović in pristavil, da se lahko državi pogovarjata o različnih oblikah zaščite ameriških državljanov - npr. o njihovem direktnem izročanju ZDA, kar predvidevajo že dvostranski sporazumi, to pa tudi ni v neskladju z Rimskim statutom in smernicami EU.
Zagreb ne bo prikrajšan za vojaško pomoč
Šimonović je dodal, da Hrvaška ne bo izgubila doslej predvidene ameriške vojaške pomoči, ki znaša okoli 19 milijonov dolarjev, in sicer zato, ker to, da Hrvaška ne bo podpisala omenjenega sporazuma z ZDA, ne bo imelo retroaktivnega vpliva.
Po njegovih besedah tako Hrvaška tudi ne bo izgubila šestih milijonov dolarjev vojaške pomoči, ki so predvidena za letošnje leto, kot tudi sredstev, ki jih je dobila prejšnja leta. "Vprašanje ameriške vojaške pomoči se bo s tem torej premaknilo na začetek leta 2004," je dodal Šimonović, ki je tudi menil, da je Hrvaška z današnjimi pogovori pridobila na času, poudaril pa, da bo Zagreb nadaljeval z dialogom z ZDA.
