Hrvaška popustila, EU tudi

Hrvaška je le klonila pod pritiskom Evropske unije. Hrvaški parlament je v noči na četrtek izglasoval, da se izvajanje ekološko-ribolovne cone (ERC) na Jadranu s 15. marcem za članice Evropske unije začasno ustavi, 'dokler države ne pridejo do skupnega dogovora v evropskem duhu'.

Gre za vnovično preložitev polne uveljavitve ERC, ki je bil prvič sprejet 3. oktobra 2003. Strogi ekološki in ribolovni režim v svoji coni Hrvaška tako ne bo izvajala za Italijo in Slovenijo, ki sta že od začetka nasprotovali uveljavitvi hrvaške ERC.

Za zamrznitev izvajanja ERC je glasovalo 77 poslancev hrvaškega sabora, 65 se jih je vzdržalo, pet pa jih je bilo proti. Zamrznitvi cone so nasprotovali v koalicijski kmečki stranki (HSS) in nekateri poslanci iz vrst HSP in SDP.

Saborska večina je tudi sprejela amandma opozicijske Hrvaške narodne stranke – liberalnih demokratov (HNS), s katerim naj bi izenačili pravice hrvaških ribičev s pravicam ribičev iz EU. Hrvaška in članice EU bodo sodelovale v zaščiti Jadrana, je še zapisano v Odločbi o spremembi odločbe o razširitvi jurisdikcije Republike Hrvaške na Jadranskem morju.

Hrvaški premier Ivo Sanader je v razpravi pred glasovanjem dejal, da Hrvaška ne sme izgubljati časa in ne sme biti kamen spotike Jugovzhodne Evrope. S sprejetjem zamrznitve ERC ne pomeni, da se je Hrvaška odpovedala izvajanju ekološko-ribolovne cone, je še dejal Sanader in pojasnil, da se uradni Zagreb ERC-u ne odpoveduje in se zaveda občutljivosti trenutne zamrznitve.

Hrvaška v EU 2010?

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je danes v Bruslju napovedal, da bo Evropska komisija letos jeseni predlagala ciljni datum za konec pristopnih pogajanj Hrvaške za vstop v EU. To naj bi bilo najpozneje jeseni 2009, še pred koncem mandata te Evropske komisije, ki se izteče 31. oktobra 2009. Slovenija in Italija sta s tem korakom zadovoljni.

Evropska komisija bo jeseni ob predstavitvi rednih letnih poročil o napredku držav Zahodnega Balkana na poti v EU predstavila ciljni časovni načrt za sklenitev tehničnih pogajanj Hrvaške z EU v letu 2009 pod pogojem, da Hrvaška izpolni vse določene pogoje, je pojasnil Barroso po srečanju s predsednikom hrvaške vlade Sanaderjem.

D'Alema: Zamrznitev ERC zelo pozitiven razvoj krize

Odločitev hrvaškega sabora za zamrznitev uveljavljanja ERC v Jadranu "se zdi zelo pozitiven razvoj krize", je danes v Bruslju menil italijanski zunanji minister Massimo D'Alema. "Ta odločitev hrvaške vlade je pomembna in omogoča napredovanje v evropskem procesu Hrvaške," je poudaril.

"Mislim, da je bilo trdno stališče Evropske komisije in EU zelo pomembno," je menil D'Alema. EU je v zadnjih mesecih na pobudo Slovenije in Italije, ki sta uveljavitvi cone najbolj nasprotovali, stopnjevala pozive in opozorila Hrvaški, naj razveljavi uveljavitev cone, sicer bo to bistveno upočasnilo njena pristopna pogajanja.

Italijanski minister je na vprašanje, kdaj bi lahko Hrvaška vstopila v EU, dejal: "Ne vem." "To je odvisno od izpolnjevanja pogojev," je poudaril in še enkrat ponovil, da je odločitev Hrvaške o zamrznitvi uveljavljanja cone za države članice unije "zelo pomemben korak naprej".

Sanader iskal podporo

Sanader je podporo za ta scenarij iskal danes pri kolegih na vrhu Evropske ljudske stranke (EPP), ki se ga je udeležil tudi slovenski premier Janez Janša. Scenarij komisije so podprli nemška kanclerka Angela Merkel, nizozemski premier Jan-Peter Balkenende, avstrijski predstavniki, luksemburški premier Jean-Claude Juncker, je po srečanju EPP povedal Sanader.

Sanader je prepričan, da je odločitev o zamrznitvi cone "prava in v skladu s hrvaškimi nacionalnimi interesi", pri čemer je največji interes vstop v EU. "Želimo, da je Hrvaška zgodba o uspehu in zgled regiji," je poudaril. To ni pomembno zaradi EU, ampak zaradi nas, je poudaril.

Janša se je na zamrznitev izvajanja ERC odzval z besedami, da je Hrvaška naredila pomemben korak k odstranitvi ovir, ki so na poti k hitrejšemu končevanju pogajanj z EU. "EU ima zagotovo politično voljo, da se pogaja hitreje," je poudaril.

"To je bila politična in psihološka ovira na poti Hrvaške v EU, zato se ta korak lahko jemlje kot nek preboj v razumevanju, kaj EU je in kaj pomenijo pogajanja in kakšno oviro lahko predstavljajo enostranski ukrepi," je razložil Janša, ki bo danes v Bruslju vodil spomladanski vrh EU.

O tem, kaj zamrznitev cone pomeni za reševanje vprašanj meje med Slovenijo in Hrvaško, je Janša povedal, da komisije, ki so bile ustanovljene za to, da se iščejo naslednje rešitve, delujejo. "Upam, da bo v kratkem prišlo do soočenja predlogov, ki so bili pripravljeni na obeh straneh, potem bomo videli, kako blizu smo rešitvi," je pojasnil.

Sanader pa je o tem dejal: "Obstaja blejski sporazum, oblikovani sta dve komisiji, ki bosta skupaj delali, ena za pravni okvir, druga za opredelitev spornih točk na meji, ti dve komisiji bi morali začeti delati in pripraviti material za sprožitev postopka pred Meddržavnim sodiščem v Haagu."

"Tu obstaja tudi problem pri poglavju ribištva, ki se deloma nanaša na to vprašanje," je še opozoril Janša. "Potrebujem rešitev, ki Slovenije ne bo postavila v manj ugoden položaj od tistega pred članstvom v EU. Če tudi tu najdemo rešitev, potem drugih večjih ovir, če se ne bodo na novo iznašle - nekateri so bili pri tem doslej precej inovativni - ne vidim," je sklenil.

Pahor: Hrvaška druge možnosti ni imela

Prvak SD in evropski poslanec Borut Pahor pa je v svojem odzivu zapisal, da Hrvaška druge možnosti ni imela, če želi postati članica EU. "To je bila odločitev, ki jo je bila dolžna storiti, saj se je zanjo obvezala leta 2004," je poudaril Pahor.

Prvak SD se je sicer dotaknil tudi zadnjih incidentov s prodajo slovenskih zemljišč ob reki Dragonji. Pahor opozarja, da gre za razliko od ERC tu za kršenje brionskega, torej meddržavnega dogovora. "Glede tega problema sem že obvestil vse pomembne predstavnike in si bom tudi poslej prizadeval za to, da tudi v tem primeru EU opozori Hrvaško na nujnost ravnanja v evropskem duhu," je zapisal Pahor.

V poslanski skupini Zares se jim zdi to smiselna poteza Hrvaške, posebej v luči zadnjih opozoril uradnih predstavnikov EU v zvezi z napredkom pri pogajanjih za članstvo Hrvaške v EU. "Gre za odločitev vrha hrvaške politike, ki kaže na poskus popraviti vtis ob občutno načeti verodostojnosti države kot kandidatke za članstvo v EU," meni vodja poslanske skupine Zares Matej Lahovnik. "Odločitev o zamrznitvi izvajanja ERC je vsekakor korak v pravi smeri, vendar pa v Zares pričakujemo, da bo Hrvaška v nadaljevanju razveljavila odločitev glede izvajanja ERC, saj bi slednja lahko prejudicirala mejo v Piranskem zalivu," je dejal Lahovnik.

Poslanec v Evropskem parlamentu Lojze Peterle je že včeraj ocenil, da je razveljavitev ERC edina verodostojna odločitev ekološko-ribolovne cone. ERC v Jadranu je po njegovem ovira, ki jo je treba odstraniti, to pa bo podlaga za nadaljnja pogajanja o vstopu Hrvaške v EU. Odzval se je tudi evropski poslanec Jelko Kacin, ki je prepričan, da se je z odpravo ERC bitka za interpelacijo, ali je Hrvaška odstopila, šele začela.

'ERC sredstvo za zmago na volitvah'

O glasovanju v parlamentu so se danes razpisali tudi hrvaški mediji. Tako Večernji list poudarja, da je bila razglasitev ERC od vsega začetka bolj namenjena notranjepolitičnim potrebam kot zaščiti Jadrana, medtem ko Jutarnji list meni, da je tokratni Sanaderjev odstop od ključnih političnih stališč, s katerimi je dobil volitve, že stoti po vrsti. "Toda, kakorkoli, to vedno stori tako, da izgleda, kot da v usodnem trenutku reši Hrvaško pred zanesljivim propadom. Ta človek je izredno sposoben ljudi žejne prepeljati preko vode," piše Jutarnji list in poudarja, "da je bilo prav tako z ERC: od ultimativnega hrvaškega vprašanja je nenadoma postal ceneni papir, ki ga bo Sanader uničil, da bi 'zagotovil absolutno hrvaško prioriteto', to je vstop v EU, da bi torej Hrvaško izvlekel iz blokade, v katero jo je sam pripeljal."