Da je Hrvaška prezadolžena, ni skrivnost, saj so že pred časom medije polnili naslovi, da se vsak hrvaški novorojenček rodi z več tisoč dolarskim dolgom. Zunanji dolg dosega 80 odstotkov bruto domačega proizvoda, vendar pa je leta 2004 nižji, kot je bil leto prej. Namigi o bankrotu države naj bi bili torej pretirani.
Dr. Mojmir Mrak iz ekonomske fakultete je pojasnil, da se hrvaški dolg do tujine res povečuje, vendar so stopnje tega povečevanja precej nižje kot so bile. "Če pogledamo hrvaško plačilno bilanco v zadnjih petih letih, vidimo, da se je deficit tam do leta 2002 stalno povečeval. V zadnjih dveh letih pa ne," je dodal.
Hrvaška je deficit pokrivala s prilivi iz turizma
Vzrokov za zadolževanje Hrvaške je več, med njimi je tudi vojna. Nadalje - hrvaški izvoz je stagniral, delno tudi zaradi neučinkovitega prestrukturiranja gospodarstva.
Po besedah dr. Mraka izvoz stagnira, po drugi strani pa se je uvoz v zadnjih letih skokovito povečeval. "In jasno, če damo te podatke skupaj, je rezultat povečan deficit v blagovni menjavi. Delno je Hrvaška ta deficit uspevala pokrivat ali pa zmanjševat s prilivi iz naslova turizma, ki pa so relativno nestabilni," je povedal.
Prodaja v tujino
Hrvaška sicer redno plačuje dolgove, pa tudi napake izpred nekaj let, ko je država deficit financirala s privatizacijo, s prodajo v tujino. "Ko je bilo več ali manj precej že prodanega, je morala Hrvaška iskati druge vire. In eden ključnih virov je bilo zadolževanje," je pojasnil dr. Mrak.
Ne glede na vse je zadolženost Hrvaške resen problem države, sam zunanji dolg in njegovo odplačevanje pa predstavlja resno oviro gospodarskega razvoja.
