Nov spodrsljaj hrvaške predsednice ob napovedi kandidature

Potem ko več mesecev ni uradno potrdila kandidature, je Kolinda Grabar-Kitarović danes v Zagrebu vendarle napovedala, da bo vstopila v predvolilno predsedniško tekmo. Pri tem bo imela podporo vladajoče stranke HDZ. Za njena največja tekmeca na volitvah zaenkrat veljata bivši hrvaški premier Zoran Milanović in pevec Miroslav Škoro. 

Grabar-Kitarovićeva je govorila pred približno sto izbranimi osebami, ki so njen nastop pogosto prekinjale s ploskanjem. Po nagovoru novinarjem niso dovolili vprašanj. Novinarjem so tudi razdelili govor hrvaške predsednice, s čimer pa se jim je, ker so pozabili izbrisati napotke predsednici za branje govora, zopet zgodil "blag" spodrsljaj, poroča Dnevnik.hr.

Blag nasmešek in "brez hvala"

Tako so v gradivu za novinarje pozabili podčrtane besede in glavna sporočila, ki naj bi jih predsednica poudarila. Med njimi so denimo: ''Hrvaška zna bolje, Plače se lahko in se morajo dvigniti, Hrvaška ni mala država'' … V besedilu so tako pozabili podčrtane in krepko poudarjene besede, med njimi tudi besede zapisane z velikimi črkami. Novinarji so tako lahko z velikimi črkami napisano prebrali ’’SEM ENA OD VAS IN DELAM ZA VAS.’’ V besedilu je tudi niz zvezdic, s katerim je označen ''čas za ploskanje''. Na dveh mestih so tudi posebna navodila predsednici. Na koncu dela o hrvaških veteranih ji svetujejo, da se blago nasmeje, na koncu govora pa je poudarjeno: "Brez hvala".

'Prva hrvaška diplomatka'

V polurnem nagovoru je naštevala svoje poteze iz prvega petletnega mandata. Med zunanjepolitičnimi dosežki je izpostavila pobudo Tri morja, s katero je Hrvaško "postavila v srednjo Evropo in Sredozemlje, kamor je vedno sodila".

Med drugim je dejala, da je bila "prva hrvaška diplomatka", ko gre za hrvaško gospodarsko diplomacijo, ter da je okrepila vezi hrvaških skupnosti, ki živijo v tujini, z domovino.

Meni, da se je v prvem mandatu pokazala kot človek iz naroda, in tudi v prihodnje si bo prizadevala za "Hrvaško po meri človeka".

Hrvaška predsednica je že večkrat posredno napovedala svojo vnovično predsedniško kandidaturo, danes pa se je tudi uradno pridružila še 13 osebam, ki so se prav tako odločile, da bodo kandidirale na predsedniških volitvah. Prvi krog volitev naj bi bil v drugi polovici decembra.

Raziskave javnega mnenja: Grabar-Kitarovićeva z naskokom

Septembrske raziskave javnega mnenja kažejo, da ima Grabar-Kitarovićeva s 34,3 odstotka podpore več kot deset odstotnih točk prednosti pred prvim zasledovalcem Milanovićem, ki ga podpirajo SDP in vrsta manjših opozicijskih strank.

Milanoviću z nekaj več kot 20-odstotno podporo sledi Škoro, ki je napovedal, da bo kandidiral kot neodvisni kandidat, a že ima podporo opozicijske stranke Most neodvisnih list ter manjših desničarskih strank, ki so obrnile hrbet Grabar-Kitarovićevi.

Redne mesečne raziskave so prejšnji teden tudi pokazale, da bi Grabar-Kitarovićeva v drugem krogu lažje premagala Milanovića kot Škora. Ta bi sicer, če bi se pomerila v drugem krogu, ugnal Milanovića.

Ankete so več kot pet odstotkov podpore napovedale tudi neodvisnemu hrvaškemu poslancu v Evropskem parlamentu Mislavu Kolakušiću. Bivši sodnik zagrebškega sodišča za gospodarske zadeve se od majskih evropskih volitev praktično ni pojavil v hrvaški javnosti, a se je v raziskavah obdržal med vodilnimi potencialnimi predsedniškimi kandidati.

Kandidaturo je napovedalo več sedanjih in bivših saborskih poslancev, kot tudi nekaj v hrvaški javnosti manj znanih oseb. Ni izključeno, da se bo v predsedniško tekmo podal še kdo.

Med 14 potencialnimi kandidati sta poleg Grabar-Kitarovićeve še dve kandidatki, predsednica nove hrvaške stranke Start Dalija Orešković ter dolgoletna aktivistka in kandidatka stranke Delavska fronta Katarina Peović, ki je bila tudi svetnica stranke v zagrebški mestni skupščini. Oreškovićeva in Peovićeva sta tudi edini, ki lahko dobita glasove dela volivcev, ki se nagibajo od sredine proti levici, na katere računa tudi Milanović.

Za uradno predsedniško kandidaturo bo treba zbrati najmanj 10.000 podpisov volivcev, kar bo za nekatere med potencialnimi kandidati nepremostljiva ovira. Podpise za veljavno kandidaturo bodo morali zbrati v 12 dneh od razpisa predsedniških volitev.