Hrvaški predsednik Stipe Mesić je v odzivu na poročilo o napredku Hrvaške na poti v EU povedal, da ni presenečen, ker se v poročilu omenja leto 2009 kot čas morebitnega pristopa Hrvaške v unijo. Zagotovil je, da bo Hrvaška do tega leta izpolnila vse sprejete obveznosti in sprejela evropske standarde.
Poslanci Evropskega parlamenta so namreč na zasedanju v Strasbourgu glasovali za sprejem poročila o napredku Hrvaške na poti v Evropsko unijo v letu 2006. Poslanci so prepričani, da čaka Hrvaško pred članstvom v povezavi še precej dela. Na poti k EU mora Hrvaška pospešiti reformo pravosodja in javne uprave, okrepiti boj proti korupciji in urediti tudi odprta dvostranska vprašanja s sosedami, je bilo slišati iz poslanskih vrst Evropskega parlamenta.
Avtor poročila, avstrijski poslanec Hannes Swoboda (PES), je ob tem opozoril tudi na odprta vprašanja meje. Poudaril je, da bi bile s tem v zvezi sicer najboljše dvostranske rešitve, v kolikor pa te ne bodo mogoče, naj se v reševanje vključi tretja stran. Swoboda je tudi opozoril, da mora sicer tudi Evropska unija opraviti svojo nalogo in čim prej skleniti ustavni proces, ki bo Hrvaški omogočil vstop v EU.
Posselt v bran Hrvatom
Če bi obstajala zgodovinska pravičnost, bi bila Hrvaška že v EU, je menil poročevalec v senci Bernd Posselt (EPP) in opozoril, da je potrebno storiti vse, da se pred Hrvaško ne bodo postavljale "umetne ovire", ki jih pred drugimi kandidatkami za vstop ni bilo. Hrvaške ne gre metati v isti koš z državami JV Evrope ali Turčijo, je še poudaril Posselt in prav tako dejal, da mora svoj del naloge opraviti tudi EU.
Tudi iz skupine evropskih socialistov (PES) in liberalcev (ALDE) je bilo slišati, da čaka Hrvaško še veliko dela, v razpravi pa so se oglasili tudi poslanci iz Slovenije. Borut Pahor (PES/SD) je dejal, da je Evropski parlament vedno Hrvaško le pozival, naj dvostransko reši vprašanja meje, vendar se do sedaj ni nič spremenilo. Verjetno zato, ker hrvaška politika noče ali pa ne zna sprejeti odgovornosti, da bi ta vprašanja uredila dvostransko, je menil Pahor. Po njegovem mnenju je zato dobro, da je Swoboda našel konsenz o uporabi tretje strani, kadar dvostranski dogovori niso mogoči.
Jelko Kacin (ALDE/LDS) pa je opozoril, da je Italijo in Slovenijo vznemirila decembrska odločitev hrvaškega sabora o aktiviranju hrvaške ekološko-ribolovne cone. "Enostranska provokacija nedvomno škodi verodostojnosti Hrvaške in slabša sicer dobre odnose v regiji," je poudaril Kacin. Zato je pozdravil dopolnilo ALDE k poročilu, ki poudarja pomen tristranskega dogovora Italije, Hrvaške in Slovenije iz junija 2004. Države so se takrat dogovorile, da je uveljavljanje zaščitne ekološko-ribolovne cone, ki jo je v Jadranskem morju razglasila Hrvaška, odloženo, dokler ne bo sklenjen skupen dogovor v duhu EU.
"Pričakujem, da bo Hrvaška v duhu tega poročila v celoti izvajala zaveze iz že sprejetih sporazumov s Slovenijo in z drugimi sosednjimi državami ter si skupaj z njimi prizadevala za rešitve bilateralnih vprašanj in k trajnemu dobremu sosedstvu, še posebej med prebivalci v obmejnih območjih. Dobro sosedstvo naj utrjujejo skupna, ne enostranska dejanja," pa je poudaril Lojze Peterle (EPP/NSi).
Projekt združevanja Evrope se mora nadaljevati, je še menil Peterle. „Prav je, da se zavedamo kako pomemben in pozdrava vreden je za Evropo vsak napredek na Hrvaškem in državah jugovzhodne Evrope v smeri uveljavljanja evropskih vrednot, načel in skupnih pravil igre. Pozdravljam poudarek poročila na pomenu napredovanja Hrvaške za vse ostale države, ki jim je bila z odločitvami v Solunu odprta perspektiva polne vključitve v Evropsko Zvezo,” je v svojem govoru še povedal slovenski poslanec v evropskem parlamentu.
O datumu še prezgodaj
Da je napredek Hrvaške odvisen od izpolnjevanja nalog in meril, je menil tudi predstavnik nemškega predsedstva EU, državni sekretar za evropske zadeve Günter Gloser. Podobno stališče je v imenu Evropske komisije izrazil evropski komisar za socialne zadeve in enake možnosti Vladimir Špidla in dodal, da je zato za postavljanje datumov vstopa Hrvaške v EU še prezgodaj.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.