Hrvaški premier Andrej Plenković je v okviru sprememb svoje vlade predlagal Davorja Božinovića za podpredsednika vlade. Ta bo na tem položaju nasledil dosedanjo zunanjo ministrico Marijo Pejčinović Burić, ki bo kariero jeseni nadaljevala kot generalna sekretarka Sveta Evrope.
Na glasovanju je bilo navzočih 85 od 151 poslancev, od tega jih je 82 podprlo kandidate za ministre. Večina opozicijskih poslancev je pred glasovanjem odšla iz parlamentarne dvorane. Po njihovem mnenju bi namreč morali namesto rekonstrukcije vlade razpisati predčasne parlamentarne volitve. Med drugim so napovedali interpelacijo še nekaterih ministrov, ki jih niso zajele spremembe v vladi.
Prvi je prisegel novi vodja hrvaške diplomacije, 61-letni Grlić Radman, ki na Zrinjevac prihaja z veleposlaniškega položaja v Berlinu. Vodenje zahtevnega veleposlaništva v Nemčiji je prevzel leta 2017, ko je bil na čelu hrvaške diplomacije Davor Ivo Stier. Grlić Radman je peti hrvaški zunanji minister od januarja 2016.
Vodenje kmetijskega ministrstva je prevzela dosedanja državna sekretarka na tem ministrstvu Marija Vučković. Novi minister za delo in pokojninski sistem je dosedanji direktor hrvaškega zavoda za pokojninsko zavarovanje (Hzmo) Josip Aladrović. Aladrovićev predhodnik Marko Pavić se bo preselil na čelo ministrstva za regionalni razvoj in sklade EU. Resor demografije, družine, mladih in socialne politike je prevzela poslanka Vesna Bedeković.
Minister za državno premoženje je postal dosedanji vodja urada državne uprave v vukovarsko-sremski županiji Mario Banožić, minister za upravo pa je postal dekan visoke šole v Šibeniku Ivan Malenica.
Plenković se je odločil za spremembe na čelu sedmih od 20 ministrstev, ker so bili bivši ministri Lovro Kuščević, Goran Marić, Tomislav Tolušić in Gabrijela Žalac deležni številnih medijskih obtožb o malverzacijah z nepremičninami in klientelizmu.
Afere so obremenjevale delo vlade in načele podporo HDZ med volivci, zamajale pa so tudi podobo uspešnosti Plenkovića, ki jo je gradil kot šef vlade in HDZ. Poslanec HDZ in bivši zunanji minister Miro Kovač je danes izjavil, da je za zmago HDZ na naslednjih parlamentarnih volitvah, ki bodo predvidoma jeseni 2020, potrebna rekonstrukcija HDZ. Strankarske volitve v HDZ je možno pričakovati nekaj mesecev pred parlamentarnimi volitvami.
Večina novih ministrskih obrazov širši hrvaški javnosti ni znana. Nimajo niti političnih izkušenj, kar se je videlo tudi med današnjimi predstavitvami na pristojnih parlamentarnih odborih, ki so potekale od zgodnjih dopoldanskih ur do saborskega glasovanja.
Božinović zavrnil navedbe o nasilju nad migranti
Med zagovorom pred pristojnim parlamentarnim odborom zaradi kandidature za podpredsednika hrvaške vlade je Davor Božinović znova zanikal navedbe, da bi hrvaška policija nasilno vračala migrante, ki so v državo vstopili iz BiH mimo zakonitih mejnih prehodov.
Božinović je ponovil, da hrvaški policisti nadzirajo območje ob meji z BiH v skladu s hrvaško zakonodajo in schengenskimi pravili. Izpostavil je, da v hrvaških institucijah nikoli ni bilo govora o nasilnem vračanju migrantov kot načinu ravnanja policistov.
"Zavračam, da obstaja takšna praksa. Hrvaška policija se bojuje proti ilegalnim migracijam, ki so eden večjih izzivov hrvaške države v tem trenutku, posebej ko gre za varnost", je odgovoril na vprašanje opozicijskih članov odbora za ustavo, poslovnik in politični sistem. Dejal je, da obtožbe o domnevnem nasilju policistov prihajajo večinoma od oseb, ki so jih hrvaški policisti večkrat, tudi dvajsetkrat, prijeli med ilegalnim vstopom na Hrvaško.
Med drugim je povedal, da pristojne policijske službe preverjajo vse navedbe o pritožbah na delo policistov, ter potrdil, da so sprožili sankcije proti nekaterim policistom, ki so prekoračili pooblastila. Ni omenjal konkretnih dogodkov, a naj bi šlo za primere, o katerih so poročali v hrvaških medijih, ko so obmejni policisti zahtevali od pridržanih nezakonitih migrantov ob meji z BiH, da vzklikajo navijaške slogane, vključno z ustaškim pozdravom "Za dom spremni".
O anonimnem pismu hrvaškega policista hrvaški varuhinji za človekove pravice, v katerem je opisal nasilno ravnanje policistov do migrantov kot sistemsko, Božinović ni želel govoriti. Tako kot hrvaško državno tožilstvo se je skliceval na tajnost preiskave.
Božinović je odgovoril tudi na vprašanje o spornih izjavah hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović za švicarsko javno televizijo (SRF), ko je med drugim potrdila, da hrvaški policisti uporabljajo "malo sile" pri ravnanju z ilegalnimi migranti.
Hrvaški notranji minister je dejal, da je izjavo predsednice države že takoj razumel kot njeno pojasnilo, da policisti uporabljajo silo v skladu z zakoni in predpisi, predvsem pa kot samoobrambo pri nadzoru meje.
Dejal je tudi, da hrvaška policija preprečuje ilegalne migracije v Evropsko unijo ter da Hrvaška ni bila deležna nobenih kritik držav članic EU in ne evropskih institucij. "To je logično, ker nezakonite migracije niso dobrodošle v EU," je dejal.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.