Prejšnji teden je v Bosni izbruhnila afera mednarodnih razsežnosti, ki je še dodatno zaostrila odnose med Hrvaško in Bosno. Minister za varnost Dragan Mektić je hrvaško obveščevalno agencijo obtožil podpiranja terorističnih dejavnosti v Bosni. Kot je takrat povedal, so obveščevalci poskušali prepričati oziroma izsiljevati državljane Bosne, ki so povezani s salafisti, da na Hrvaškem kupijo orožje in ga pretihotapijo v bližino Doboja.
Hrvaška je želela oziroma želi s takšnimi akcijami očrniti ugled bosanskih varnostnih sil in izboljšati svoj mednarodni ugled ter politične vzvode v Bosni. Predsednica Hrvaške Kolinda Grabar Kitarović je leta 2016 izjavila, da je "Bosna leglo terorizma" in da "se v to državo vrača 10.000 pripadnikov Islamske države", je takrat poročal Jutarnji list in bosanski mediji trdijo, da je ta izjava bila le del širše strategije. Bosanske obveščevalne službe so podobne operacije hrvaških obveščevalcev zaznale že pred dvema letoma. Bosanski obveščevalci imajo s povratniki iz Sirije in Iraka dovolj dela, Hrvaško vmešavanje v notranje zadeve Bosne pa te nadzore še dodatno oteži.
Po Mektićevih navedbah je celotno hrvaško operacijo koordiniral hrvaški konzul v Tuzli Ivan Bandić. Vključene naj bi bile tudi nekatere osebe iz BiH. Izpostavil je novinarja radiotelevizije Republike srbske (RTRS) Mata Đakovića, ki sicer velja za osebo, ki je tesno povezana s predsedujočim predsedstva BiH Miloradom Dodikom. Mektić je znova zanikal trditve hrvaške predsednice ter menil, da je bila celotna operacija namenjena temu, da bi opravičili njeno izjavo, ki je bila "navadna neumnost in fikcija".
Obveščevalci načrtno tudi nad imetnike dovoljenj za bivanje v Sloveniji
Kot smo uspeli izvedeti, o tem pa je poročal tudi bosanski medij Žurnal.info, so hrvaški obveščevalci načrtno ciljali na državljane Bosne, ki imajo dovoljenja za bivanje oziroma dovoljenja za delo v Sloveniji ali v drugih državah Evropske unije. Hrvaški obveščevalci so prijeli in zaslišali številne, ki so se na dopust ali za konec tedna vračali k družinam v Bosno, in jim ponujali dva scenarija: ali bodo z njimi sodelovali ali pa bodo zbrali dovolj dokazov, da se jim odvzame dovoljenje za delo; še huje, da se jih spravi v zapor. Za Žurnal.info je spregovoril eden od njih, daljši pogovor in izsiljevalska sporočila, ki jih je dobil prek aplikacije Viber, smo pridobili tudi v našem uredništvu.
H. Č. je povedal svojo zgodbo, kako so ga hrvaški obveščevalci izsiljevali in mu grozili z zaporno kaznijo, zato je z njimi sodeloval med januarjem in majem 2018. Povedal je, da "so ga ustavili na meji in ga odpeljali v pisarno, ki je pravzaprav bila soba za zasliševanje". Trdili so, da imajo dokumente in dokaze, ki jih lahko uporabijo proti njemu, in da je grožnja za nacionalno varnost Hrvaške. Osebe, na katere je ciljala hrvaška obveščevalna služba v EU ali v Bosni, v večini primerov niso bile kaznovane ali osumljene kaznivih dejanj.
Poudariti je treba, da po naših informacijah H. Č. za slovenske oblasti ni bil varnostno sporna oseba in je tudi dobil veljavno vizo oziroma delovno dovoljenje in ni bil nikoli pod nadzorom. V Sloveniji je bil na začasnem delu in nikoli ni imel težav, te so se dogajale le na območju Hrvaške in tudi v Bosni. Z njim je bil v stiku hrvaški obveščevalec z imenom Davor, v telefonu ga je moral shraniti kot Davor Mehanik.
"Rekli so mi, da me bodo izgnali iz Hrvaške in mi preprečili vstop. Jaz nisem delal na Hrvaškem, ampak v Sloveniji." S tem dejanjem bi mu praktično onemogočili dostop do Slovenije, ker bi iz Bosne zelo težko prišel v Slovenijo, saj bi bilo hrvaško ozemlje zanj nedostopno. "Z njimi sem se v živo dobil pet- do šestkrat, vedno ko sem se vračal v Bosno iz Slovenije in nazaj." Uspel je skriti nekaj sporočil, ki smo jih videli tudi v uredništvu, večino je namreč po navodilih moral izbrisati. Za sodelovanje je enkrat tudi dobil nekaj denarja.
Nazadnje so od njega zahtevali, da iz mesta Doboj pretihotapi torbo, polno orožja, sam pa ni prepričan, ali je šlo za eksplozive ali drugo orožje. To naj bi odnesel v mošejo Stranjani pri Zenici. "Oni bi orožje namestili, potem pa "obvestili" bosansko policijo, da salafisti skrivajo orožje, in naredili racijo." Tihotapljenju se je želel izogniti, zato so ga na mejnih prehodih in tudi na ozemlju Hrvaške večkrat ustavili in temeljito pregledali.
Hrvaški obveščevalci so videli, da se obotavlja, zato so mu zagotovili, da bo – če akcijo izvede – zaščiten. Orožja na koncu ni pretihotapil, hitro se je vrnil v Slovenijo, da je pobral stvari, in se vrnil v Bosno. Zaveda se, da na območje Hrvaške še dolgo ne bo smel stopiti, in o pritisku je obvestil tudi bosanske varnostne agencije. Hrvaška obveščevalna služba stikov s H. Č. ne zanika.
Hrvaška vmešavanje v notranje zadeve Bosne zanika
Hrvaški premier Andrej Plenković je obtožbe bosanskih prvakov zanikal in trdil, da obveščevalci sodelujejo zgolj z izmenjavo informacij. Pravi, da gre za notranjepolitične težave v Bosni, zato poskušajo politiki preusmeriti pogled, je poročal 24sata. V Bosni, oziroma z njihovimi varnostnimi organi, že leta (so)delujejo različne obveščevalne službe, tudi slovenska, z namenom pridobivanja informacij, ki so ključne za onemogočanje mednarodnih kriminalnih družb.
Ni pa to edini primer, ko so tuje obveščevalne službe aktivno želele spremeniti politične struje v državah na Balkanu. Zaradi približevanja Črne gore zvezi NATO naj bi leta 2016 ruski obveščevalci želeli spremeniti oblast v času parlamentarnih volitev v oktobru. Podobne zgodbe so prišle še iz Makedonije in v preteklosti večkrat iz Bosne. Zaradi kompleksnega političnega sistema in interesov treh političnih sil, se razdrobljena politična struktura težko zedini za skupne cilje.
KOMENTARJI (131)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.