Odbor stalnih predstavnikov držav članic pri EU (coreper) je v Bruslju ocenil, da Hrvaška zaradi nesodelovanja z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine ne izpolnjuje pogojev za začetek pogajanj 17. marca za vstop v Evropsko unijo.
Hrvaški so sicer dali še teden dni časa, da izroči generala Anteja Gotovino. Coreper se bo na to temo ponovno sestal 15. marca, končna odločitev pa je v rokah zunanjih ministrov EU, ki se bodo sestali dan kasneje. Za začetek pogajanj morajo članice doseči soglasje.
Ključna za ocenjevanje hrvaškega sodelovanja s Haagom je glavna tožilka sodišča Carla Del Ponte, ki je v preteklih dneh na to temo izdala negativno mnenje, saj je prepričana, da je general Ante Gotovina na dosegu hrvaških oblasti. Dokler general ni predan sodišču, je nemogoče trditi, da Hrvaška polno sodeluje s tribunalom, je sporočila. Enako oceno je podala že tudi februarja, medtem ko EU od januarja dalje Hrvaško opozarja na možnost odloga pogajanj, če Gotovine do 17. marca ne bo v Haagu.
Diplomatski viri v Bruslju napovedujejo, da bo EU določila alternativni scenarij. Pri tem sicer še ni jasno, ali bo Zagrebu dala nov datum za začetek pristopnih pogajanj ali pa bo bolj ohlapno napovedala, da se bodo ta začela "le nekaj dni zatem", ko bo Hrvaška polno sodelovala s haaškim tribunalom. Po navedbah diplomatov so države članice tudi v tej točki še razdeljene, a večina naj bi podpirala drugo možnost.
Sicer je britanski BBC, sklicujoč se na diplomatske vire v Bruslju,
danes poročal, da so možnosti za začetek pristopnih pogajanj prihodnji
teden vse manjše, kljub temu pa želi EU JV Evropi poslati pozitiven
signal, zato diplomati menijo, da bi se pogajanja lahko začela do konca
junija, če bo Zagreb do tedaj dokazal resnost pri iskanju generala
Gotovine.
Slovenija je podprla začetek pogajanj
Katere države se niso jasno opredelile, diplomati niso navedli, medtem ko so se za začetek pogovorov izrekle štiri - ob Sloveniji še Avstrija, Madžarska in Slovaška.
"Slovenija je izrecno podprla prizadevanja Hrvaške za začetek pogajanj 17. marca, saj je zanjo to strateškega pomena. Z začetkom pogajanj bo Hrvaška čim prej začela uvajati tudi evropske standarde. Kot vse druge kandidatke mora tudi Hrvaška izpolniti pogoje za članstvo, med katerimi je sodelovanje s Haagom. Polno sodelovanje s Haagom je pomembno tudi za vse druge države v regiji. Slovenija ocenjuje, da je Hrvaška med njimi naredila največ in tako v veliki meri prispevala k stabilizaciji razmer na Balkanu. Odlog bi dal negativen signal tako Hrvaški kot drugim državam v regiji," je slovensko stališče razložil veleposlanik Ciril Štokelj.
Zagreb si želi uspeha pri prepričevanju
Avstrija in Hrvaška pa ostajata prepričani, da se bodo pristopna pogajanja med Zagrebom in Evropsko unijo začela po načrtih 17. marca. Avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik je po pogovorih s hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović, ki se mudi na obisku na Dunaju dejala, da bi bilo zdaj nepošteno do Hrvaške, da bi vrgli puško v koruzo in dejali, da pogajanj 17. marca ni mogoče začeti.
Hrvaška je prepričana, da ji bo EU uspelo prepričati, da si Zagreb močno prizadeva za rešitev položaja in da polno sodeluje s haaškim Mednarodnim sodiščem za zločine storjene na območju nekdanje Jugoslavije, kar je eden ključnih pogojev unije za začetek omenjenih pogajanja.
Kot je pojasnila Grabar-Kitarovićeva, Hrvaška trenutno preverja vse zbrane informacije o tem, kje se nahaja Gotovina in to ne glede na to, ali gre za podatke v državi ali v tujini. Dodala je še, da je Hrvaška doslej uspela odgovoriti na 625 od 626 obtožnic, ki jih je državi izstavilo omenjeno sodišče.
"Predpostavljamo, da bodo hrvaške oblasti do 16. marca lahko dokazale polno sodelovanje s haaškim sodiščem," je še poudarila Plassnikova. Obe ministrici pa sta tudi poudarili, da bi bil začetek pristopnih pogajanj z EU 17. marca pomemben politični signal ne le za Hrvaško, temveč za celotno regijo.
Lov na Gotovino
Okrepljena prizadevanja vseh pristojnih hrvaških organov, da bi našli ubežnega generala Anteja Gotovino, niso obrodila sadov. Hrvaško notranje ministrstvo je v zadnjem mesecu preverilo več tisoč oseb, vozil in plovil ter objektov, ki so bila kakorkoli v zvezi s haaškim obtožencem, čigar predaja velja za pogoj za začetek pogajanj o vstopu Hrvaške v Evropsko unijo.
V začetku februarja je vodstvo hrvaške policije, poleg že prej sprejetih ukrepov, vsem policijskim upravam znova poslalo dopis z navodilom, naj okrepijo iskanje generala Gotovine. V skladu z navodili je policija v zadnjem mesecu opravila 2225 pregledov oseb, prostorov in objektov, ki so kakorkoli povezani z Gotovino. Opravili so tudi 64.845 vnaprej načrtovanih pregledov vozil in voznikov in 2923 pregledov plovil, na meji pa so v zvezi z Gotovino preverili 23.000 oseb, je dejal tiskovni predstavnik hrvaškega notranjega ministrstva Zlatko Mehun. Dodal je, da je rezultat vseh pregledov spoznanje, da Anteja Gotovine najverjetneje ni na ozemlju Hrvaške.
Tiralica na spletnih straneh
Hrvaško notranje ministrstvo je na svoje spletne strani znova dalo tiralico s fotografijo Gotovine, ki je na uradnih straneh nekaj časa ni bilo, čeprav je tiralica v veljavi že precej časa, policija pa je pred desetimi dnevi začela obsežno akcijo zbiranja informacij o možnem skrivališču pobeglega generala na celotnem ozemlju Hrvaške. Te informacije naj bi pridobivali predvsem na območju Reke, Zadra in drugod ob obali, pa tudi v drugih delih države.
Kako zamrzniti premoženje?
Medtem je hrvaško državno tožilstvo našlo način blokade premoženja generala Gotovine in možnih virov financiranja. Vendar pa še vedno ni odločitve o zamrznitvi premoženja, čeprav je že narejen popis zasebnega premoženja Anteja Gotovine, niti ni znano pojasnilo, zakaj odločitev še ni bila sprejeta. Prav tako še ni bila sprejeta odločitev o zamrznitvi premoženja šestih podjetij, ki so osumljena, da pomagajo Gotovini. Izkazalo se je, da niso našli dokazov, da podjetja res financirajo generalov beg, zato ni bilo osnove za sprejetje takšne odločitve.
