Hrvaški sindikati zbrali kar 720.000 podpisov

Hrvaški sindikati, ki nasprotujejo spremembam zakona o delu, ki jih je napovedala hrvaška vlada, so za razpis referenduma zbrali najmanj 720.078 podpisov. To je začasna številka, saj naj bi podpisi še vedno prihajali po pošti. Sicer bi jih za razpis potrebovali 450.000. Prvi človek združenja hrvaških sindikatov Ozren Matijašević je dejal, da je to zmaga hrvaških državljanov. "Če to sploh lahko imenujemo zmaga, saj bo prava zmaga šele takrat, ko bomo imeli zakon o delu, ki bo po meri delavcev." Tudi drugi sindikalisti menijo, da zdaj ni čas za evforijo.

Tudi predsednik neodvisnih sindkatov Krešimir Sever meni, da ni časa za slavje. Dejal je še, da so se hrvaški državljani prebudili in doumeli, da lahko tudi njihov glas pomeni veliko. Ob tem je dodal, da bi se morala vsaka oblast zamisliti zaradi takega razpleta. "Lahko rečemo, da je 3. junija začel teči rok za vpis v novo šolo demokracije. To je sporočilo za politično elito, da se vpiše v to šolo, v kateri ji bodo predavali državljani," je še dejal.

Sicer pa sindikati niso povedali, kaj bodo storili v primeru, da bo vlada kljub vsemu dala v parlamentarno proceduro predlagane spremembe zakona o delu. "Podpisi so jasno sporočilo, ki bi ga znali prebrati tudi nepismeni," je še povedal Sever in zaključil, da bo "žalostno, če vladajoča večina ne bo razumela tega sporočila".

Potreben bo še rebalans proračuna

Premierka Jadranka Kosor pa je že napovedala, da bo vlada podprla organizacijo referenduma, pri čemer pa je dejala, da v proračunu ni predvidenih sredstev za razpis referenduma. Za izvedbo referenduma po njenih besedah potrebujejo 170 milijonov kun, zato bodo poslanci na izredni seji razpravljajli tudi o rebalansu proračuna. "Glede na to, da je položaj v proračunu zelo resen, bomo morali v skladu s to odločitvijo poseči po zmanjšanju še nekaterih pravic, saj ne vidim, kako bi drugače lahko zagotovili potrebna sredstva," je povedala Kosorjeva.

Glede na predlagane spremembe zakona o delu naj bi določbe iz kolektivnih pogodb veljale le še šest mesecev po izteku oz. odpovedi. Poleg tega naj bi bilo po novem možno odpovedati vse kolektivne pogodbe, sklenjene tako za določen kot nedoločen čas.  Takšne spremembe zakona bi po oceni sindikatov popolnoma porušile sistem kolektivnih pogodb, vodilnim v podjetjih pa omogočile množična odpuščanja ter enostransko uveljavljanje pravilnikov o delu.