Hrvaškim sindikatom manjka še 500 podpisov

Hrvaška združenja sindikatov so zanikala poročanje medijev, da so zbrali dovolj podpisov za pobudo o referendumu o spremembah zakona o delu, ki jih predlaga hrvaška vlada. Danes dopoldne so namreč mediji poročali, da so zbrali potrebnih 450.000 podpisov, na to pa se je odzval Ozren Matijašević, ki je dejal, da imajo trenutno 449.506 podpisov, za zbiranje pa imajo čas še jutri. Dodal je, da potrebujejo več podpisov, kot je zahtevano, saj bodo vsak podpis posebej preverjali. Hkrati pa se je zahvalil tudi političnim strankam, ki so pomagale pri zbiranju podpisov.

Podpise so začeli zbirati 9. junija, pri zbiranju pa naj bi naleteli tudi na težave. V šestem največjem mestu v Veliki Gorici, kjer je na oblasti vladajoča HDZ, jim mestne oblasti niso odgovorile na zahtevo po dodelitvi lokacije za zbiranje podpisov. Včeraj ponoči pa naj bi jim tudi v Zagrebu razbili stojnico, na kateri so se državljani lahko podpisali.

'Nova zakonodaja ruši sistem kolektivnih pogodb'

Po mnenju sindikatov bi napovedane spremembe porušile sistem kolektivnih pogodb. Spremembe so sramotne in nedopustne, so prepričani. Sicer sprememba zakona o delu predvideva hitrejše odpuščanje, med drugim tudi množično odpovedovanje kolektivnih pogodb in enostransko uvajanje pravilnikov o delu.

Predsednik sveta Neodvisnega sindikata znanosti in izobraževanja Vilim Ribić je za absurdno označil, da sta v saboru glede zakona na isti strani tako koalicija kot opozicija, ki naj bi po njegovih besedah želeli preprečiti referendum. "Če je v Sloveniji dovolj, da za razpis referenduma zberejo dva odstotka podpisov, potem ni jasno, zakaj se jih je moralo na Hrvaškem pod zahtevo podpisati kar 10 odstotkov. Žalostno je, da lahko državljani le enkrat na štiri leta postanejo subjekt političnega življenja," je pojasnil. Hkrati pa se sprašuje, zakaj se pri referendumu v volilno telo šteje tudi diaspora, ki pa svojega glasu ne more oddati na veleposlaništvih. Obsodil je tudi sindikate javnega sektorja, ki so v času zbiranja podpisov za razpis referenduma z vlado podpisali sporazum o spremembah kolektivne pogodbe, s čimer so se po mnenju Ribića odrekli delu svojih pravic.

Sindikalne zahteve so podprle nekatere manjše politične stranke, kot so Hrvaški laburisti – stranka dela ali Zelena lista, predsednik laburistov Dragutin Lesar je izračunal, da bo vsak hrvaški delavec zaradi predvidenih sprememb povprečno izgubil na leto šest dni dopusta ter približno 80 evrov mesečno za doplačila za potne stroške in nadomestila za delovno dobo.

Sindikate pa je med drugim podprl tudi Hrvaški helsinški odbor. "Menimo, da se po izteku kolektivne pogodbe, ne smejo nemudoma ukiniti tudi vse pravice, če to ni zapisano v pogodbi. Nedopustno je, da je lahko kolektivna pogodba za določen čas prekinjena z le enomesečnim odpovednim rokom," še menijo v odboru.

Vlada: Sindikati vas zavajajo

Glavni vladni pogajalec in minister za gospodarstvo Đuro Popijač je pred dnevi poudaril, da sindikati zavajajo državljane, ki podpisujejo referendumsko pobudo iz razlogov, ki nimajo nobene povezave z zakonom o delu. Zatrdil je, da sindikati državljane strašijo z izgubo delovnih mest in podobnimi opozorili.

Sindikate je obtožil manipulacije in politizacije ter izkoriščanja težkega gospodarskega stanja v državi in poudaril, da se vlada ne boji referenduma. Pojasnil je, da je imel mandat vlade, da bi danes sprejel del sindikalnih pripomb na vladni predlog sprememb zakona, a sindikati naj bi vnovič, "že četrtič v enem mesecu", zavračali pogajanja z vlado.

Delodajalci na strani vlade

Delodajalci pa menijo, da s predlaganimi spremembami zakona ne bodo zmanjšane pravice delavcev, ob tem pa menijo, da sindikate ženejo osebne koristi. "Predloga zakona ni usmerjen v zmanjševanje delavskih pravic, temveč naj bi zagnal nov način socialnega dialoga in večjo zastopanost delavcev preko svojih predstavnikov," menijo v Hrvaškem združenju delodajalcev.

Podobno tudi v Sloveniji

S podobnimi težavami pa se ubada tudi Slovenija. Sindikati namreč nasprotujejo spremembam treh zakonov, ki zadevajo delavske pravice. Zagrozili so tudi s stavko, če njihove zahteve ne bodo sprejete. Vlada namreč želi skrajšati odpovedne roke in podaljšati obvezno delovno dobo. Cilj sprememb je po besedah ministra za delo Ivana Svetlika omogočiti hitrejše postopke in s tem hitrejše prehajanje med delovnimi mesti ali delodajalci.