Hrvaški strokovnjaki podpirajo Rehnov predlog

Zadnji kompromisni predlog evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna glede reševanja slovensko-hrvaškega spora je pri hrvaških strokovnjakih naletel na odobravanje. Predlogu, o katerem se bo sicer hrvaška politika izjasnila predvidoma šele naslednji teden, naj bi oporekal le še eden od strokovnjakov za mednarodno pravo, s katerimi se hrvaško zunanje ministrstvo redno posvetuje, poroča reški Novi list.

Hrvaškim mednarodnim pravnikom se tako ne zdi sporen niti drugi vidik Rehnovega kompromisnega predloga, zaradi katerega je pravzaprav hrvaško zunanje ministrstvo sploh zaprosilo za posvet s strokovnjaki. Gre za del predloga, po katerem naj bi se Slovenija in Hrvaška o koriščenju pomorskih območij in o dostopu Slovenije do odprtega morja, poskusili dogovoriti v skladu z mednarodnim pravom, načelom pravičnosti in v duhu dobrososedskih odnosov. Če pa ne uspeta, kar je po pisanju Novega lista veliko bolj verjetno od dogovora, pa bi o sporu odločalo arbitražno sodišče.

Kot piše časnik, je po mnenju hrvaških strokovnjakov za Hrvaško najpomembnejše, da je v predlogu reševanje mejnega vprašanja ločeno od režima izkoriščanja morja in da bo ta režim predmet pogajanj oziroma arbitraže. Rehn je slovenskemu in hrvaškemu zunanjemu ministru, Samuelu Žbogarju in Gordanu Jandrokoviću, kompromisni predlog predstavil minulo sredo v Bruslju. Dokončno slovensko stališče o predlogu bo slovenska politika s pomočjo strokovnjakov oblikovala prihodnji teden in ga Rehnu posredovali še v mesecu maju.

Po navedbah virov v Bruslju zadnji kompromisni predlog predvideva, da naj bi o mejni črti odločal mednarodni arbitražni tribunal, o koriščenju pomorskih območij in stiku Slovenije z odprtim morjem pa naj bi se odločalo na podlagi mednarodnega prava, dobrososedskih odnosov in ob upoštevanju načela pravičnosti.

Po njem naj bi bilo v arbitražnem tribunalu pet članov: po enega naj bi izbrala Ljubljana in Zagreb ločeno, preostale tri pa skupaj. Če se ne bi mogla dogovoriti, naj bi o njih odločil predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Predlog, ki bi hkrati omogočil nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU, naj bi tudi predvideval vnaprejšnjo zavezo slovenskega in hrvaškega parlamenta, da bosta sprejela odločitve posrednikov.

Hrvaška mora storiti še veliko pred vstopom v EU

Evropski komisar za širitev Olli Rehn je sicer za Die Welt povedal, da bo Hrvaška morala storiti še veliko, preden bo lahko vstopila v EU, predvsem v boju proti korupciji in sodelovanju s haaškim sodiščem.

"Vlada v Zagrebu se mora še bolj zoperstaviti korupciji, občutno pa je treba okrepiti tudi sodelovanje z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije," je izjavil Rehn. Dodal je, da mora Hrvaška tudi prestrukturirati ladjedelnice in prilagoditi svojo zakonodajo evropski.