Hrvaško čakata izolacija in revščina

Po poročanju hrvaških medijev naj bi arbitražni sporazum podpisali v sredo na Švedskem. To je že v ponedeljek potrdila hrvaška premierka Jadranka Kosor. “Imam podporo parlamenta, da podpišem sporazum o arbitraži. Na to sem pripravljena, sedaj pa čakam na slovenskega predsednika vlade Boruta Pahorja. Če bomo sporazum podpisali v sredo, še ne vem, sem pa pripravljena,” je po seji hrvaškega saborja, ki je potrdil arbitražni sporazum, dejala Kosorjeva. 

Omenila je še, da bi bil sporazum po podpisu v roku 15 dni že v parlamentu, kjer bi ga moral ratificirati. Kosorjeva je še dejala, da je sporazum dober, ker ločeno obravnava pogovore Hrvaške za vstop v Evropsko unijo in mejno vprašanje.

Sporazum je slab za Hrvaško

Hrvaško čakajo izolacija, revščina in korupcija, če ne bo dogovora s Slovenijo, in zaradi tega država ne bo vstopila v EU, danes opozarja Jutarnji list. Večernji list pa piše, da sta se v ponedeljek v saboru v razpravi o soglasju vladi za parafiranje osnutka sporazuma o arbitraži spopadla nacionalistična levica in "izdajalska" HDZ.

Stališče dela hrvaških intelektualcev, poslancev in škofov, da je sporazum o arbitraži slab za Hrvaško, lahko državi prinese krepitev korupcije, gospodarski padec, izolacijo in vrnitev na Balkan, ocenjuje Jutarnji list. Dodaja, da arbitražni sporazum določa, da se bo proces na arbitražnem sodišču začel, potem ko bo Hrvaška podpisala sporazum o vstopu v EU, kar naj bi se zgodilo nekaj mesecev po zaprtju vseh pogajalskih poglavij.

Arbitražno sodišče bo odločalo o sporu o meji, ko bo Hrvaška že članica EU, kar pomeni, da bo država v bolj enakopravnem položaju s Slovenijo, še piše časnik. Opozarja, da bo to pomenilo, da so pogajanja z EU ločena od reševanja vprašanja meje in da je zmanjšanje možnosti slovenskega "ne" na referendumu, ker v času odločanja o vstopu Hrvaške v EU v Sloveniji ne bodo poznali izida arbitraže, ki bi, če bo neugoden za Slovenijo, lahko razjezil slovenske volivce.

Ponovitev polemike Račan-Drnovšek

Podobno piše tudi Novi list, ki izpostavlja, da je razprava o arbitražnem sporazumu Kosor-Pahor močno pretresla sabor in je zvenela kot ponovitev polemik glede sporazuma Račan-Drnovšek, ki so potekale pred sedmimi leti.

"Vloge ključnih avtorjev so sicer popolnoma spremenjene: medtem ko je leta 2002 tedanji vodja HDZ Ivo Sanader trdil, da je Ivica Račan s sporazumom s Slovenci kršil ustavo in načelo nedotakljivosti meja, ker je Sloveniji podaril 80 odstotkov Piranskega zaliva, je bila v ponedeljek njegova naslednica Kosorjeva v Račanovi koži. Branila je arbitražni sporazum kot patriotskega ter poskusila prepričati poslance, da ni prodala hrvaške zemlje Slovencem," dodaja reški časnik.

Obenem so o škodljivosti plačevanja vstopnice za Evropo s teritorialnim popuščanjem vneto nastopali prav socialdemokrati, ki so pred sedmimi leti branili sporazum svojega takratnega šefa Račana, še spominja Novi list.

Nacional pa danes poudarja, da so se v pritiskih na Kosorjevo zaradi sporazuma s Slovenijo združile različne moči – od Damirja Kajina, ki je podpredsednik hrvaškega Istrskega demokratskega zbora (IDS), pa vse do Anteja Đapića in Katoliške cerkve, ki je v meji našla idealno možnost za močno demonstracijo svojega antievropeizma.