Hrvaška danes praznuje dan zmage in domovinske hvaležnosti ter dan hrvaških veteranov v spomin na operacijo Nevihta leta 1995. S to operacijo, ki se je začela 4. avgusta in je trajala 84 ur, je okoli 200.000 hrvaških vojakov osvobodilo več kot 10.000 kvadratnih kilometrov okupiranega območja. 5. avgusta 1995 so hrvaške sile vstopile v Knin.
Tako se je tudi končala vojna, hkrati pa je bila Nevihta uvod v konec vojne v Bosni in Hercegovini. Po Nevihti je na Hrvaškem ostala okupirana le vzhodna Slavonija, ki je bila nato osvobojena brez krvavih bojev.
Letošnja osrednja državna slovesnost na Hrvaškem je potekala v Kninu. Predsednik Hrvaške Ivo Josipović se je v govoru zahvalil vojakom, ki so Hrvaški prinesli zmago, spomnil pa je tudi na srbske žrtve. ''Sokrajanom srbske nacionalnosti moramo podati roko, treba je priznati tudi njihove žrtve in se jim pokloniti,'' je dejal Josipovič in dodal, da je bila Hrvaška v vojni zmagovalka in taka je lahko tudi v miru, poročajo hrvaški mediji.
Hvaški premier Zoran Milanović pa je med drugim dejal, da ta dan ne slavijo, da bi se naslajali nad tujo žalostjo, ampak da bi proslavili svojo častno zmago. ''Osvobodilna je bila pravična, obrambna in častna, in to so vrednote, pod katerimi vstopamo v EU,'' je dejal Milanović.
Na slovesnost je prišel tudi predsednik Srbskega demokratskega foruma Veljko Džakula, ki je prvi visoki predstavnik srbske manjšine na Hrvaškem, ki se je udeležil slovesnosti ob obletnici Nevihte. Novinarjem je dejal, da bi se morali vsi opravičiti za storjene zločine. Pojasnil je še, da ni imel nikakršnih težav, potem ko je prišel v Knin in da mu ni nihče grozil.
Temna senca vojnih zločinov
17. obletnice operacije so se s komemoracijami za ubite in pregnane med to operacijo spomnili tudi v Srbiji in Republiki srbski v BiH. Po srbskih statistikah je bilo med operacijo z domov pregnanih več kot 200.000 Srbov, skupno pa med vojno več kot 400.000. Vrnil pa se jih je le manjši del.
Hrvaška je sicer v celotni operaciji utrpela okoli 170 smrtnih žrtev med vojaki, medtem ko so na srbski strani našteli približno 600 mrtvih. Poleg tega je bilo ubitih tudi skoraj 700 civilistov srbske narodnosti, pogrešanih pa je bilo približno 1800 ljudi. Uničenih, zažganih in oropanih je bilo tudi okoli 20.000 hiš, ki so bile v lasti Srbov.
Zaradi odhoda srbskega prebivalstva je na Nevihto padla tudi temna senca vojnih zločinov. Zaradi njih sta bila v Haagu pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije obsojena tudi glavna generala v operaciji Ante Gotovina in Mladen Markač. Prvi je dobil 24 let zapora, drugi pa 18 let. Oba sta se sicer na razsodbo iz aprila lani pritožila, postopek pa še traja.
Združenje srbskih beguncev iz Hrvaške je opozorilo, da Nevihta pravzaprav še vedno traja. Opozarjajo, da se velika večina beguncev še vedno ni vrnila, ker jim hrvaške oblasti ne priznavajo lastninskih pravic. Pojasnjujejo, da jih je 46.000 zaprosilo za bivanjske pravice, vendar jih ne dobijo.
Opozorili so tudi na težak položaj, ki ga imajo še danes v Srbiji. Mnogi živijo v revščini in so odvisni od državne pomoči, na svoje domove na Hrvaškem pa se ne morejo vrniti, še poroča Tanjug, ki sicer navaja tudi izjave številnih nacionalističnih politikov, kako je bila Nevihta pravzaprav zločinska operacija in genocidno dejanje etničnega čiščenja. Nekateri menijo, da bi morali Hrvaški zaradi obeleževanja Nevihte prepovedati vstop v EU.
Kosorjeva lani sprožila oster spor
Na Hrvaškem se ne ozirajo preveč na navedbe Srbov. Je pa lani izbruhnil oster spor med državama, ko je tedanja premierka Jadranka Kosor na osrednji državni slovesnosti ob obletnici v Kninu izpostavila vlogo v Haagu obsojenih hrvaških generalov. Tedanji srbski predsednik Boris Tadić pa je dejal, da gre za poveličevanje vojnih zločincev in njene besede označil za neodgovorne.
KOMENTARJI (323)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.