Skupine za varstvo človekovih pravic trdijo, da so ujetniki v taborišču X-Ray v premajhnih celicah, ki so povrhu na prostem in izpostavljene vremenu. Sporen je tudi status ujetnikov, saj ameriške oblasti trdijo, da niso vojni ujetniki in torej niso upravičeni do zaščite v skladu z ženevskimi konvencijami.
Po besedah tiskovnega predstavnika Mednarodnega odbora Rdečega križa (ICRC), bodo njihovi predstavniki odšli v Guantanamo, kjer se bodo sešli z ameriškimi častniki in zaporniki. Predstavniki Rdečega križa podrobnosti pogovorov sicer ne bodo razkrili, bodo pa podali splošno mnenje o razmerah v zaporu.
Ameriške oblasti so že ob prvih napovedih obiska povedale, da bodo rade volje omogočile Rdečemu križu, da si ogleda razmere v taborišču.
V zaliv Guantanamo so doslej iz Afganistana pripeljali 80 ujetnikov. Nekdanji glavni tožilec haaškega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in Ruando Richard Goldstone je tudi izrazil zaskrbljenost zaradi statusa ujetnikov. "Združene države niso imune na kritike in veliko ljudi v Ameriki ne odobrava takšno ravnanje. Svet je postal tako majhen, da si tudi velesila, kot so Združene države, ne more več privoščiti, da se ne bi zmenila za javno mnenje v svetu," je dejal Richard Goldstone.
Zaskrbljenost glede ravnanja z ujetniki
Ameriško ravnanje z afganistanskimi zaporniki in zavračanje Washingtona, da bi jim podelil status vojnih ujetnikov, povzroča vse večja trenja med ZDA in zahodnimi zaveznicami, v današnji izdaji piše britanski časnik Financial Times. Kot še navaja, so odvetniki in borci za človekove pravice v zadnjih dneh začeli glasno opozarjati, da ZDA s tem, ko skoraj 500 afganistanskim ujetnikom ne dodelijo statusa vojnih ujetnikov, kršijo ženevsko konvencijo. Kritiko na račun ameriške politike je včeraj izrazila tudi visoka komisarka ZN za človekove pravice Mary Robinson.
Robinsonova meni, da bi morali zapornikom podeliti status vojnih ujetnikov oziroma bi moralo odločitev o tem sprejeti ustrezno sodišče. Organizacije za zaščito človekovih pravic namreč opozarjajo, da so bili ujetniki med poletom iz Afganistana v ameriško vojaško oporišče na Kubi vklenjeni, zdaj pa jih zadržujejo v kletkah, v katerih so izpostavljeni vremenskim nevšečnostim.
Strokovnjaki sicer opozarjajo, da tretja ženevska konvencija, ki določa kriterije za pridobitev statusa vojnega ujetnika, dopušča različne interpretacije. Pojasnila Bele hiše in ameriškega obrambnega sekretarja Donalda Rumsfelda, da so zaporniki "nezakoniti borci" in ne vojni ujetniki, pa so s pravnega vidika izjemno dobro podprta. Rumsfeld naj bi po mnenju opazovalcev prav dobro vedel, do kod lahko gre, piše Financial Times.
Ostre kritike letijo na Rumsfeldove izjave in njegove "šale" o tem, da se ujetnikom godi dosti bolje kot tistim, ki so njim samim prišli v roke v času talibanskega režima. Nobena od 20 držav, ki so prispevale enote in sredstva v protiteroristični operaciji v Afganistanu, se sicer še ni uradno pritožila nad ameriškim ravnanjem z zaporniki. Je pa več vlad pooblastilo pravne strokovnjake, naj ponovno pozorno preučijo ženevsko konvencijo. V posebej neugodnem položaju sta se znašli Velika Britanija in Avstralija, saj so med ujetimi talibanskimi borci in pripadniki teroristične organizacije Al Kaida tudi njuni državljani. Pri tem je še posebej zanimivo to, da ameriški mediji, ki "vojni proti terorizmu" posvečajo toliko pozornosti, o negodovanju ostalih držav ne poročajo, opozarja Financial Times.