Evropska unija ima "poenostavljeno, ne mini pogodbo", ki ni "dogovor za vsako ceno", je po koncu tridnevnih pogajanj na vrhu EU davi, ko ji je uspelo doseči kompromis o mandatu za medvladno konferenco o novi reformni pogodbi, poudarila predsedujoča EU, nemška kanclerka Angela Merkel. "Nihče sedaj ne more iti domov in se počutiti, da je bil potisnjen v kot," je poudarila kanclerka in pojasnila, da so bile v končnem kompromisu upoštevane vse zahteve držav unije.

"Rezultat vrha je dober, za Slovenijo še posebej, ker na nek način čisti teren za naše predsedovanje v naslednjem letu," pa je po dolgotrajnih pogajanjih povedal slovenski premier Janez Janša. Dodal je, da s sprejetim mandatom EU dobiva "vsebino, ki ne odstopa bistveno od besedila ustavne pogodbe".

Nemčija uspela, na vrsti je Portugalska

Nemško predsedovanje uniji se izteka, Portugalska, ki to vlogo prevzema z julijem, pa naj bi že na zasedanju zunanjih ministrov 23. in 24. julija sklicala medvladno konferenco. "Delo na besedilu se bo začelo takoj," je pojasnil slovenski premier. Njegov portugalski kolega Jose Socrates pa je dejal, da bo dogovor o novi pogodbi "velika prioriteta portugalskega predsedstva". Kot je povedal, upa, da bo sprejet že na sprejet na neformalnem vrhu 18. in 19. oktobra v Lizboni.

"Evropa je potrebovala ta kompromis," je poudaril Socrates. Dogovor, sprejet ob zori, po njegovih besedah pomeni, da je "Evropa presegla obdobje premisleka in končno prešla v akcijo".

Tudi nemška kanclerka je prepričana, da je z novo pogodbo narejen korak naprej: EU bo imela predsednika in visokega predstavnika za zunanje zadeve in varnostno politiko, širi se obseg odločanja s kvalificirano večino, okrepil se je mehanizem nadzora nad subsidiarnostjo. "Parlamenti bodo kar hitro razumeli" pomen novega kompromisa, je zvito pripomnila Merklova. Po najnovejšem kompromisu bo lahko tretjina parlamentov preprečila nek zakonodajni postopek, če se bo ugotovilo, da zakonodajni predlog, ki ga je predlagala Evropska komisija, ni skladen z načelom subsidiarnosti.

Nacionalno je izginilo

V pogodbi pa v prihodnje ne bodo omenjeni simboli EU. Vse, kar spominja na "nacionalno", je izginilo. "Upam, da bo evropska himna še igrala in evropska zastava še plapolala," četudi simbolov nova reformna pogodba ne bo omenjala, je poudarila predsedujoča.

Z najtršo pogajalko Poljsko je bil dosežen "kompromis, da se načelo dvojne večine uveljavi šele z letom 2014", tudi po tem letu pa lahko katera koli država članica še vedno zahteva odločanje na podlagi Pogodbe iz Nice, če se ji to zdi potrebno.

Poljski predsednik Lech Kaczynski se je po srečanju zahvalil Veliki Britaniji in Franciji, "ki sta pomagali doseči dogovor". Britanski premier Tony Blair in francoski predsednik Nicolas Sarkozy naj bi namreč pomagala poljskega predsednika in njegovega brata dvojčka, premiera Jaroslawa Kaczynskega, ki ga sicer ni bilo v Bruslju, prepričati v sprejetje dogovora. Vendar pa poljska skrajna desnica že kritizira predsednika in premierja, da sta se uklonila nemškemu diktatu.

Medtem je italijanski premier Romano Prodi, ki si je vseskozi prizadeval za ohranitev čim večjega dela ustavne pogodbe, dejal, da je dogovor "Evropo okrepil", kljub temu pa ni popolnoma zadovoljen. Nekdanji predsednik Evropske komisije meni, da Velika Britanija spodbuja "drugačno evropsko idejo", zato v prihodnosti ni mogoče izključiti oblikovanja Evrope dveh hitrosti.

Po mnenju francoskega predsednika Sarkozyja, za katerega je bil to prvi evropski vrh, je dogovor "dobra novica za Evropo". Sarkozy je že pred vrhom napovedal, da Francozi, ki so pred dvema letoma zavrnili ustavno pogodbo, o novi pogodbi ne bodo odločali na referendumu.

Britanski premier Blair pa je ocenil, da je dogovor "priložnost za korak naprej, k stvarem, ki so mnogo pomembnejše". "Daje nam priložnost, da začnemo govoriti o gospodarstvu, boju proti organiziranemu kriminalu, priseljevanju, podnebnim spremembam, okolju, energetiki, težavam, ki ljudi zares skrbijo," je dejal Blair, za katerega je bil to zadnji evropski vrh.

Temelji za novo širitev

Dogovor o novi pogodbi za prihodnje delovanje EU je "ključni dosežek za širitev EU, še posebej za Hrvaško", pa je ocenil predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. "Brez pogodbe ne bi bilo širitve," je poudaril.

Povedal je še, da je EU sedaj na pravi poti, a da pot skozi pogajanja ni bila lahka. Potem ko je med pogovori povedal, da je začetek zasedanja v četrtek pomenil šele "predjed" in da voditelje "glavna jed" čaka v petek, je danes težavnost pogovorov ponazoril z besedami: "Večkrat smo imeli veliko na krožniku in včasih je bilo kar težko prebavljivo."