"Gradnja in namen zidu sta v nasprotju z mednarodnimi zakoni," je zapisano v enem od dokumentov, ki jih je predstavil ICJ. Sodišče je ob tem ocenilo, da ima Izrael pravico do samoobrambe, da pa z njo ne more legitimizirati gradnje zidu.
Sodišče je tudi zapisalo, da bi zid, če bi bil dokončan predstavljal aneksijo palestinskih ozemelj in da prestavlja oviro palestinski samoupravi. V svojem poročilu je sodišče zapisalo, da so tudi judovska naselja na zasedenih ozemljih v nasprotju z mednarodnim pravom.
Meddržavno sodišče je tudi zahtevalo, da Izrael takoj preneha z gradnjo zidu na Zahodnem bregu in podre dele zidu, ki so zgrajeni na okupiranih ozemljih ter poplača škodo, ki je nastala z gradnjo zidu.
"Sodišče meni, da bi Združeni narodi, posebej pa Generalna skupščina in Varnostni svet, morala razmisliti o naslednjih potezah, ki bi končale nelegalno stanje, ki je posledica gradnje zidu," je dejal kitajski sodnik Ši Džujong, ko je za javnost prebral odločitev sodišča. Pozval je tudi Združene narode, naj 'podvojijo napore' za končanje izraelsko-palestinskega konflikta, ki po njegovem mnenju predstavlja grožnjo svetovnemu miru.
'Protiteroristični zid' ali 'zid apartheida'?
Mnenje, ki ga je 8. decembra lani od sodišča zahtevala Generalna skupščina Združenih narodov, bo odločilo, kakšne so pravne posledice gradnje zidu, ki ga Izraelci imenujejo protiteroristični zid, Palestinci pa zid apartheida. Mnenje meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) je sicer posvetovalno in ne obvezujoče, pričakovanja obeh strani pa so povsem različna. Palestninski voditelj Jaser Arafat je odločitev sodišča pozdravil, izraelski premier Ariel Šaron pa je dejal, da je mnenje odvečno, in poudaril, da se bo gradnja zidu nadaljevala. "Pozdravljamo odločitev, ki obsoja rasistični zid. Ta odločitev predstavlja zmago za naše ljudi, vse svobodne ljudi in vsa osvobodilna gibanja po svetu," je dejal Arafat novinarjem v Ramali. Znova je obsodil zid in menil, da ga Izrael ne gradi iz varnostnih razlogov, temveč zato, da bi zasegel 58 odstotkov palestinskega ozemlja in preprečil ustanovitev palestinske države.
Izraelski minister za industrijo in trgovino Ehud Olmert, ki velja za drugega moža v izraelski vladi, je v pogovoru za izraelski časnik Jediot Aharonot ponovil, da je ICJ "izgubilo vsakršen občutek za moralo". Le takšno sodišče lahko napiše na desetine strani o varnostnem zidu, ne da bi pri tem omenilo palestinski terorizem in njegove posledice, je povedal minister. Tudi izraelsko zunanje ministrstvo je v svoji izjavi medtem sporočilo, da sodišče pri svoji sodbi ni upoštevalo palestinskega terorizma. "Pozabili so na bistvo problema in sam razlog za gradnjo zidu – palestinski terorizem," je dejal predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva na novinarski konferenci.
ZDA so najnovejši korak ICJ ostro kritizirale. "Mislimo, da to ni primeren forum za rešitev političnega problema," je povedal tiskovni predstavnik Bele hiše Scott McClellan. Pojasnil je, da ZDA trdno prepričane, da je vse spore med Izraelci in Palestinci potrebno reševati na pogajanjih v okviru bližnjevzhodnega časovnega načrta. Omenjeni načrt je pripravila bližnjevzhodna četverica (ZDA, Združeni narodi, Evropska unija in Rusija).
Arabska liga je tako kot Palestinci izrazila zadovoljstvo nad mnenjem sodišča, ki ga je označila kot zmago mednarodnega prava, pravnih načel in zakonitosti. "Zdaj ko je jasen pravni vidik, bi morala mednarodna skupnost razmisliti o načinu, na katerega bo Izrael pripravila, da sprejme mednarodno pravo," je dejal tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Arabske lige, Hosam Zaki.
Izrael ZDA prosil za glasovanje proti rušenju
Čeprav mnenje sodišča ni obvezujoče, bi lahko imelo pomembne posledice tako na javno mnenje kot tudi na politiko. Izrael se boji, da bi lahko bila posledica negativnega mnenja ICJ resolucija Varnostnega sveta ZN, v kateri bi VS zahteval rušenje zidu.
Vlada izraelskega premiera Šarona je zato minuli teden zaprosila ZDA, naj na morebitno takšno resolucijo vložijo veto. "Če bo najvišji pravosodni organ ZN ocenil, da je gradnja zidu nezakonita, bo Izrael prav gotovo še bolj osamljen," je ocenil vodja za raziskave na nizozemskem inštitutu za mednarodno pravo TMC Asser, Olivier Ribbelink.
Palestinski premier Ahmed Kurej je v pričakovanju petkovega mnenja ICJ dejal, da bodo Palestinci izkoristili mnenje za povečanje pritiska mednarodne skupnosti proti gradnji zidu. Ob tem je dodal, da pričakuje pravično odločitev. "Dolgo smo govorili o zidu. Dokler bo zid stal, ne bo upanja v mir. Zid gradijo, da bi se polastili naše zemlje, in ne zaradi varnosti," je poudaril Kurej.
Izrael pripravljen na razpravo o varnostnem zidu
Izrael je po umiku z območja Gaze pripravljen razpravljati o varnostnem zidu, ki ga gradi na Zahodnem bregu, medtem ko Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu po njegovem mnenju nima nobene pristojnosti ocenjevati legalnosti gradnje. To je v pogovoru za francoski radio RFI dejal tiskovni predstavnik izraelske vlade Avi Pazner in dodal, da bo po izraelskem umiku z območja Gaze s Palestinci moč razpravljati o vseh vprašanjih, tudi o zidu. Pazner je poudaril, da pa bi v primeru, če bi izraelska in palestinska stran na pogajanjih dosegli dogovor, lahko premaknili traso varnostnega zidu ali ga odstranili, vendar ICJ, tako Pazner, o tem ne more odločati, saj nima nobene pristojnosti na področju političnih in varnostnih vprašanj.
Peres za hitrejši umik iz Gaze
Izraelski vodja opozicije Šimon Peres je izrazil težnjo po čim hitrejšem umiku iz Gaze, s čimer se je pridružil mnenju izraelskega premiera Šarona, ki je Peresa povabil v vlado. Šaron naj bi se v nedeljo tudi osebno srečal z voditeljem opozicije, s povabilom Peresove opozicijske stranke pa želi zapolniti praznino, ki je nastala po izstopu desničarskih strank iz koalicije ravno zaradi Šaronovega načrta o izpraznitvi Gaze. "Za dobro naše dežele je treba čim prej izprazniti Gazo. Škoda je namreč zapravljati čas, denar in človeška življenja," je v radijskem intervjuju povedal Peres. "Razlogi za zamudo pri umiku so po mojem mnenju ugibanja in razmišljanja koalicije, ne pa nacionalni interes," je še dodal Peres.
Po Peresovem mnenju pa so za uspeh umika iz Gaze pomembna tudi koordinacijska posvetovanja s Palestinci. Šaron se s Palestino noče pogajati, saj ji že dolgo časa očita, da ne dela drugega kot izvaja vojaške napade na Izraelce. "Razlikovati moramo med enostransko odločitvijo in njeno izvedbo. Pri izvajanju je potrebna še druga stran, zato se bomo z njo vsekakor posvetovali," je zatrdil Peres.
Pregrada raste že od leta 2002
Izrael je varnostni zid na Zahodnem bregu začel graditi junija leta 2002. Po njegovem mnenju je ta pregrada nujna za preprečevanje samomorilskih napadov. Zid, ki naj bi bil dolg 730 kilometrov - 196 kilometrov je že zgrajenih -, se mestoma zajeda globoko na Zahodni breg in tako priključuje judovske naselbine, več tisoč Palestincev pa ločuje od njihove zemlje, šol in delovnih mest. Izraelsko vrhovno sodišče je nedavno sicer odredilo spremembo trase zidu, saj naj bi prvotni načrt trase kršil pravice lokalnega palestinskega prebivalstva.
