Varnostni svet Združenih narodov bi moral o resoluciji glasovati že v soboto, vendar pa so razpravo na zahtevo Kitajske preložili, ker veleposlanik ni imel navodil iz Pekinga. Uradni Washington, ki je leta 2002 odstopil od podpisa Rimskega statuta, tudi tokrat zahteva enoletno podaljšanje imunitete za svoje državljane, ki velja tudi za ameriške vojake, ki so obtoženi mučenja iraških ujetnikov.
ZDA so že leta 2002 z grožnjami, da bodo blokirale podaljšanje mirovne misije Združenih narodov v BiH, v Varnostnem svetu izsilile sprejem resolucije, ki državljanom držav, ki niso podpisnice Mednarodnega kazenskega sodišča, podeljuje imuniteto. Enoletno podaljšanje veljavnosti imunitete so ZDA izsilile tudi lani, ob tem pa Uradni Washington poleg tega prizadeva skleniti tudi čim več dvostranskih sporazumov o imuniteti. Doslej je takšen sporazum z ZDA podpisalo 89 držav, med njimi so tudi članice Mednarodnega kazenskega sodišča.
V Iraku še vsaj leto dni
Resolucija določa prenos oblasti v Iraku na suvereno začasno iraško vlado do 30. junija in podeljuje enoletni mandat mednarodnim silam, ki bi z iraško privolitvijo skrbele za mir v državi. Osnutek resolucije daje novi iraški vladi pravico do obnovitve mandata teh mednarodnih sil, prav tako pa tudi pravico do nadzora nad viri nafte in zemeljskega plina ter nadzora nad skladom, ki je sedaj v rokah ZDA in Velike Britanije in v katerega se stekajo dobički od nafte. V resoluciji ZDA in Velika Britanija še poudarjata, da se bo 30. junija končala njuna zasedba Iraka, ameriška civilna uprava pa bo "nehala obstajati". V osnutku sicer ne omenjajo usode sveta prehodne iraške vlade.
Britanski veleposlanik v ZN Emyr Jones Parry je zatrdil, da osnutek nove iraške resolucije predvideva polno suverenost Iraka. Osnutek resolucije je bil članicam VS ZN uradno predstavljen na zasedanju za zaprtimi vrati. Veleposlaniki teh držav, ki so po uradni predstavitvi začeli razpravljati o njem, so v prvem odzivu na osnutek delovali pozitivno.
ZDA bodo v skladu z osnutkom nove iraške resolucije ohranile vojaško poveljstvo v Iraku tudi po 30. juniju. Dosedanje koalicijske sile bi preimenovali v mednarodne varnostne sile, ki bi imele po navedbah osnutka "pravico do sprejema vseh potrebnih ukrepov, ki bodo prispevali k vzdrževanju varnosti in stabilnosti v Iraku". Sem sodijo tudi vojaški ukrepi proti terorizmu. Obenem naj bi oblikovali posebno mednarodno enoto, ki bo prav tako pod ameriškim poveljstvom in ki bo skrbela za varnost prihodnje misije ZN v Iraku. Osnutek resolucije poziva vse države, naj prispevajo vojake tej enoti.