Po pakistanskih navedbah je indijska vojska v Kašmirju uporabila težko topništvo dolgega dometa, v kraju Teenda, tri kilometre od mesta Kotli, pa naj bi odvrgla tudi šest granat, pri čemer je umrlo najmanj 5 ljudi. Pakistanski predstavnik je ob tem še dodal, da je indijska vojska tokrat prvič šla tako daleč. Mesto Kotli je pakistanska prestolnica v Kašmiru, od Islamabada pa je oddaljeno le 80 kilometrov.
Indijski viri so sporočili, da so ubili najmanj 7 pakistanskih vojakov, drugje pa je bilo zaradi pakistanskih napadov ubitih osem civilistov ter še neznano število indijskih vojakov. Sporočili so še, da je pakistanska vojska v kraju Challas odvrgla več bomb, pri čemer je bilo poleg treh smrtnih žrtev morda ranjenih še več ljudi, ki se jim policija ne sme približati zaradi nevarnosti ponovnega bombardiranja. Osem kmetovalcev je bilo ranjenih med delom na polju, ko jih je zadela granata, trije drugi pa so bili ranjeni med bombardiranjem v vasi Dabbi, je povedal predstavnik indijske policije. Sporno območje kraja Punch, ki leži ob meji med sprtima stranema, je bilo v preteklem tednu prizorišče številnih bombnih napadov, v katerih je življenje izgubilo skupno 14 ljudi.
Mušaraf znova podprl separatiste
Po srečanju s predstavniki zmerne separatistične Vsestrankarske konference Hurriyat je Mušaraf v izjavi za javnost zagotovil, da bo Pakistan njihov boj podprl "moralno, diplomatsko in politično".
Indija sicer Pakistanu očita, da muslimanske skrajneže v indijskem delu Kašmirja podpira tudi vojaško, saj jim nudi oporišča v Pakistanu. Mušaraf sicer poudarja, da gre v Kašmirju za boj naroda za samoodločbo, Indiji pa očita, da v Kašmirju izvaja okupacijsko oblast.
Načrt za ameriško-britanske obmejne patrulje
Indijski zunanji minister Jaswant Singh je po srečanju z namestnikom ameriškega državnega sekretarja Richardom Armitageom povedal, da se Indija zavzema za mir. "Indija se je dokončno odločila, da bo šla po poti miru, kajti ni druge alternative kot mir", je dejal in pojasnil, da se bo Indija v primeru, da bo Pakistan resnično preprečil prodiranje skrajnežev čez mejo v indijski del Kašmirja, pozitivno odzvala. Skupne obmejne patrulje pa je Singh opisal kot možen odgovor na težave.
Armitage je indijskim oblastem iz Islamabada prenesel Mušarafovo sporočilo, da se bo problema vdorov kašmirskih upornikov v indijski del Kašmira lotil odločno in celovito.
Armitage, ki se je srečal tudi z indijskim premierom Atalom Beharijem Vajpayeejem, je po srečanju z indijskim zunanjim ministrom dejal le, da je šlo za odkrit in sproščen pogovor. Indijo je sicer že v četrtek pozval, naj ne začne vojne. Načelnik združenega poveljstva ameriških oboroženih sil general Richard Myers je medtem v Bruslju sporočil, da je ameriška vojska prejela ukaz za izdelavo načrtov za zaščito ameriških enot v Pakistanu v primeru vojne med Indijo in Pakistanom.
Velika Britanija pa je izrazila pripravljenost, da bi skupaj z ZDA nadzirala indijsko-pakistansko mejo v Kašmirju. Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld je med svojim obiskom v obeh sprtih državah predstavil predlog britansko-ameriških obmejnih patrulj. Indija predloga sicer ni zavrnila, vendar pa še vedno obravnava spor s Pakistanom kot notranjo zadevo.
Evroazijsko partnerstvo zaskrbljeno zaradi napetosti v Kašmirju
Države članice Evropske unije in deset azijskih držav so Pakistan in Indijo pozvale, naj sprejmeta vse potrebne ukrepe za zmanjšanje napetosti med državama. Osnutek deklaracije o napetostih med Indijo in Pakistanom izraža globoko zaskrbljenost nad poslabšanjem odnosov med tema dvema azijskima jedrskima silama. Hkrati ju poziva, naj sprejmeta vse potrebne ukrepe za zmanjšanje napetosti in spremenita smer spirali konfrontacije, ki ima nepredvidljive posledice. Zunanji ministri še dodajajo, da bi morali državi razlike zgladiti po mirni poti.
Srečanje v Madridu poteka v okviru evroazijskega partnerstva (ASEM), ki je bilo ustanovljeno leta 1996 v Bangkoku z namenom krepitve sodelovanja med dvema regijama na političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem področju. Glavni cilj srečanja je sicer priprava četrtega vrha ASEM, ki bo med 22. in 24. septembrom v Koebnhavnu. V ASEM poleg 15 držav članic EU sodelujejo še Brunej, Kitajska, Južna Koreja, Indonezija, Japonska, Malezija, Filipini, Singapur, Tajska in Vietnam.
K pomiritivi poziva tudi Šanghajska organizacija za sodelovanje
Šanghajska organizacija za sodelovanje (SCO) je Indijo in Pakistan pozvala, naj spore glede Kašmirja razrešita po mirni poti, kot sta se državi zavzeli na azijski konferenci o regionalni varnosti Almatyju. Predsedniki Rusije, Kitajske, Kazahstana, Tadžikistana, Kirgizistana in Uzbekistana so v izjavi, ki jo je po koncu srečanja prebral kazahstanski predsednik Nursultan Nazerbajev, zapisali, da bi bila lahko SCO sredstvo za reševanje vojaških problemov in bi lahko predstavljala zgled za azijske države. Kot je dodal, je organizacija odprta za sprejem novih članic.
Ruski predsednik Vladimir Putin, njegov kitajski kolega Jiang Zemin in predsedniki štirih nekdanjih sovjetskih republik srednje Azije naj bi na tridnevnem srečanju v Sankt Peterburgu podpisali listino o Šanghajski organizaciji za sodelovanje, ki bo tej skupini formalno podelila mednarodni pravni status. To je prvo srečanje na vrhu po ustanovitvi Šanghajske skupine leta 1996, ki se ji je lansko leto pridružil še Uzbekistan.
