Nevarnosti pojava novega cunamija še ni konec

Indonezijska otoka Java in Sumatra je po izbruhu vulkana Anak Krakatoa v soboto zvečer zadel cunami. Po zadnjih podatkih je zahteval že več kot 200 življenj, vsaj 843 ljudi je ranjenih, oblasti se bojijo, da se bo ta številka še povečala. 

Po doslej razpoložljivih podatkih med žrtvami cunamija naj ne bi bilo tujcev, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve. To pomeni, da cunami predvidoma ni terjal življenj Slovencev. Slovensko veleposlaništvo v avstralski Canberri sicer podatke natančno spremlja, so dodali in opozorili, da se podatki v zvezi z žrtvami še spreminjajo. 

Strah pred morebitnim novim cunamijem

Indonezijske oblasti so čez dan pozivale ljudi, naj se izogibajo obalnim predelom zaradi strahu pred morebitnim novim valom: "Čakamo na najnovejše podatke o seizmični aktivnosti Anak Krakatoa. Če se bo aktivnost poslabšala, moramo biti v pripravljenosti," je dejal Rahmat Triyono, vodja nacionalnega centra za potrese in cunamije in dodal, da je ta cunami drugačen kot tisti, ki jih povzročijo potresi. 

Da nevarnost še enega cunamija ni minila, je opozoril tudi tiskovni predstavnik indonezijske reševalne službe Sutopo Purwo Nugroho: "Priporočila Agencije za meteorologijo, klimatologijo in geofiziko so, da naj se ljudje ne zadržujejo na plaži, naj se ji izogibajo, saj je potencialno novi cunami še vedno mogoč, ker izbruh vulkana Anak Krakatoa še vedno traja." V nedeljo čez dan se je iz vulkanskega kraterja ponovno valil dim, o čemer pričajo tudi video posnetki, posneti iz zraka. 

Sobotni cunami je sicer zadel nenadoma in brez opozorila. Tega ni bilo predvsem zato, ker cunamija ni povzročil potres, celo oblasti so sprva domnevale, da gre za neobičajno visoko plimo. Mnogi se že sprašujejo, ali je zatajil opozorilni sistem pred cunamiji. Tiskovni predstavnik indonezijske reševalne službe se je kasneje opravičil in zapisal, da zaradi odsotnosti potresa sprva ni bilo enostavno ugotoviti, kaj se dogaja. "Če smo se na začetku zmotili, nam je žal," je dodal.

Poškodovane ceste otežujejo dostop do prizadetih območij

Pred reševalci je sedaj zahtevna naloga, številne ceste so poškodovane, dostop do nekaterih prizadetih območij je tako močno otežen, svari Rdeči križ. Nekateri vasi so odrezane od sveta, ponekod ni električne energije. "Situacija se spreminja ne iz ure v uro, temveč iz minute v minuto," pravi Kathy Mueller iz Rdečega križa. "Glavna cesta v Pandeglang je močno poškodovana, kar vpliva na dostop". Opozarjajo, da prebivalci potrebujejo pitno vodo in zdravstveno pomoč. 

Na pomoč manjšim otokom, ki so bili prav tako prizadeti v naravni nesreči, se pripravlja tudi dobrodelna organizacija Oxfam, kjer pravijo, da sodelujejo z indonezijskimi oblastmi in drugimi dobrodelnimi organizacijami, da bi dosegli vse, ki pomoč potrebujejo. 

Najbolj je prizadeto območje zahodne Jave, regiji Pandeglang in Serang, o več deset žrtvah pa poročajo tudi iz Lampunga na južnem delu Sumatre.

Poškodovanih 556 hiš in devet hotelov

Pak SD Darmono iz Jababeka Group, ki ima v lasti resort, ki ga je prizadel cunami, je posledice opisal kot "resnično uničujoče". Pravi, da so do sedaj našli že 90 trupel in "vsako minuto pripeljejo sem več trupel". V hotelu je bilo v času katastrofe 500 ljudi, številne še pogrešajo. 

Do naravne nesreče je prišlo ob 21.27 v soboto zvečer po lokalnem času. O smrtnih žrtvah poročajo iz regij Pandeglang, South Lampung in Serang. 

Indonezijski predsednik Joko Widodo je izrazil sožalje svojcem žrtvam. Na naravno nesrečo se je že odval tudi avstralski premier Scott Morrison in ponudil pomoč Avstralije. Pomoč Evropske unije pri reševalni akciji je v pismu ponudil tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. 

Kaj je povzročilo cunami? 

Indonezijske oblasti zaenkrat domnevajo, da je cunami povzročil podvodni plaz, ki ga je sprožil izbruh vulkana Anak Krakatoa kar pomeni 'otrok Krakatoe'. Nekateri že poročajo, da naj bi šlo za najmočnejši izbruh v zadnjih desetletjih. Anak Krakatoa je v zadnjih treh letih izredno aktiven, kljub temu pa velja za pribljubljeno turistično točko. 

Ker je Anal Krakatoa še vedno aktiven, bi lahko prišlo do novega cunamija, zato za območje Sundskega preliva velja opozorilo vsaj do jutri. 

Anak Krakatoa  je nastal leta 1928 na mestu legendarnega vulkana Krakatoa, ki je leta 1883 v enem najmočnejših izbruhov v zgodovini terjal več kot 36.000 življenj. 

Vulkanologinja Jess Phoenix je za BBC dejala, da izbruh vročo magmo potisne pod zemljo, kar lahko prebije tudi hladno skalo in sproži plaz. Ker je del Krakatoa pod vodo "namesto plazu dobiš podvodni plaz, ki potiska tudi vodo, ko se premika". 

Anak Krakatoa je bil še posebej aktiven od junija, večkrat je v nebo poslal oblake prahu. Zadnji izbruh so zabeležili 15. oktobra, ko so skale skorajda zadele turistično ladjico, s katere so izbruh tudi posneli. Profesor Michael Manga iz univerze v Kaliforniji pravi, da se deli vulkana oziroma njihove strani lahko porušijo, kar lahko ustvari valove. A to naj bi bilo izjemno redko. 

Zakaj so vulkanski izbruhi, cunamiji in potresi tudi sicer na tem območju tako zelo pogosti, pa lahko izveste tukaj.