Inšpektorji čakajo na dovoljenje za vstop v Dumo

Rusija in Sirija še nista dovolili ekipi strokovnjakov Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) vstopa v sirsko mesto Duma, kjer želijo preiskati, ali je tam res prišlo do napada s kemičnim orožjem.

Vodja OPCW Ahmet Üzümcü, ki je udeležence kriznih pogovorov o tem napadu na sedežu organizacije v Haagu danes seznanil z obiskom ekipe strokovnjakov v Siriji, je potrdil, da strokovnjaki še niso obiskali Dume. Pojasnil je, da so jih ruski in sirski predstavniki "obvestili, da morajo pred njihovim obiskom še rešiti nekatera odprta varnostna vprašanja", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Strokovnjakom OPCW, ki so trenutno v Damasku, naj bi dovolili v Dumo takoj, ko bo mogoče, je dodal. Sirske oblasti pa so jim medtem ponudile pogovore z 22 pričami napada v Damasku, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Britansko veleposlaništvo je pred tem na Twitterju sporočilo, da Rusija in Sirija strokovnjakom še nista dovolili vstopa v Dumo. Poudarili so, da je neoviran dostop ključnega pomena ter da morata Sirija in Rusija sodelovati.

Tiskovni predstavnik ruskega predsednike Vladimirja Putina Dmitrij Peskov je te obtožbe Londona že zavrnil kot neutemeljene. Dodal je, da je Moskva naklonjena nepristranski preiskavi.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov pa je novinarjem v Moskvi dejal, da delo strokovnjakov ne ovira Moskva, temveč "nezakoniti oboroženi" sobotni raketni napadi Velike Britanije, ZDA in Francije v Siriji. Tarča teh napadov so bila poslopja v bližini Damaska in Homsa, povezana s proizvodnjo kemičnega orožja.

Britanske trditve je označil za "še eno ugibanje naših britanskih kolegov" ter dejal, da se zaradi teh napadov v ZN ne morejo dogovoriti, ali naj ekipa strokovnjakov OPCW vstopi v Dumo, poroča dpa.

Preiskovalna ekipa je v sirsko prestolnico Damask prispela v soboto, kjer naj bi raziskala obtožbe o domnevni uporabi kemičnega orožja v Dumi 7. aprila, ki je zahtevalo najmanj 40 življenj. Zahodne sile so za napad obtožile sirski režim, kar Damask in Moskva zanikata.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je danes v pogovoru za oddajo britanske BBC Hardtalk tudi zagotovil, da Rusija na kraju napada ni posegala v dokaze. Da je to morda storila, je danes na kriznih pogovorih Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) v Haagu opozoril ameriški veleposlanik Kenneth Ward.

Lavrov je tudi znova zanikal, da bi bilo v napadu 7. aprila v Dumi uporabljeno kemično orožje, kot trdi Zahod. "Ne morem biti nevljuden do voditeljev drugih držav, vendar pa ste navedli izjave voditeljev Francije, Velike Britanije in ZDA, in če sem iskren, so vsi dokazi, ki so jih navedli, temeljili na medijskih poročilih in družbenih medijih," je dejal po poročanju BBC.

"Napad se ni zgodil. Kar se je zgodilo, je bila predstava," je dejal. Duma je bila v času napada v rokah upornikov, sedaj pa je pod nadzorom sirske vlade in ruske vojske.

Namestnik sirskega zunanjega ministra Fasial al Mokdad pa je danes potrdil, da se je ekipa strokovnjakov večkrat sestala s sirskimi vladnimi predstavniki na pogovorih o sodelovanju. Ob tem je po poročanju sirske državne agencije Sana zatrdil, da je ekipa v državi na zahtevo sirske vlade.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je bil v Dumi uporabljen klor, ne izključujejo pa niti možnosti uporabe živčnega strupa sarin. Po podatkih partnerskih organizacij Svetovne zdravstvene organizacije v Siriji je po napadu kakih 500 ranjenih razvilo simptome, značilne za izpostavljenost strupenim kemikalijam, kot so težave pri dihanju, motnje centralnega živčnega sistema in draženje sluznic.

Francoski veleposlanik Phillipe Lalliot pa je pozval k okrepitvi dela OPCW, tako da bi lahko dokončno odpravili "sirski tajni program" kemičnega orožja. Strokovnjaki OPCW so sicer leta 2016 sporočili, da je Sirija prijavljene zaloge kemičnega orožja uničila, a je Üzümcü večkrat opozarjal na "vrzeli in razhajanja" v trditvah Damaska glede zalog tega orožja.

EU želi oživiti politični proces

Za EU je po sobotnih napadih ZDA, Velike Britanije in Francije v Siriji v odziv na uporabo kemičnega orožja, ki jo očitajo sirskemu režimu, ključno oživiti politični proces, so danes sporočili zunanji ministri EU v Luksemburgu.

"Poudarjamo, da je treba trenutno dinamiko izkoristiti za oživitev procesa iskanja politične rešitve konflikta v Siriji. EU ponavlja, da rešitev konflikta v Siriji ne more biti vojaška," so izpostavili ministri v sklepih o Siriji.

EU sicer ponavlja najostrejšo obsodbo uporabe kemičnega orožja in podpira vsa prizadevanja za preprečitev uporabe tega orožja, sirskemu režimu pa očita odgovornost za katastrofalen humanitarni položaj ljudi v že osmem letu konflikta v državi.

"Zelo očitno se mi zdi, da trenutno obstaja potreba po spodbuditvi političnega procesa pod okriljem ZN," je visoka zunanjepolitična predstavnica unije Federica Mogherini izpostavila že ob prihodu na zasedanje.

Pomembna priložnost za to bo po njenem prepričanju konferenca EU in ZN o prihodnosti Sirije, ki prihodnji teden v Bruslju. Konferenca, na kateri pričakujejo več kot 70 delegacij, bo osredotočena na humanitarno pomoč in na vnovičen zagon političnih pogovorov znotraj Sirije.

Osredotočenost na prihodnost ljudi v Siriji se zdi morda v tem trenutku v kontekstu vojne nadrealistična, vendar so ljudje v Siriji morda edino upanje za to državo, je še izpostavila visoka zunanjepolitična predstavnica unije.

Potrebo po oživitvi političnega procesa so izpostavili tudi številni zunanji ministri, med njimi vodja nemške diplomacije Heiko Maas, ki poudarja, da je treba storiti vse, kar je mogoče, za preprečitev stopnjevanja napetosti in nov zagon političnega procesa.

Maas je izpostavil tudi, da rešitve ne bo mogoče doseči brez Rusije in da je treba začrtati pot do politične rešitve, saj je "diplomatski proces za politično rešitev nujen". Najprej je treba zagotoviti premirje in dostop do humanitarne pomoči ter prehodno vlado v Siriji, je dodal.

Britanski zunanji minister Boris Johnson pa je ob prihodu izpostavil, da je bila odločitev za sobotne zračne napade "popolnoma pravilna" tako za Britanijo kot za ves svet, ter pozdravil mednarodno podporo.

Johnson je tudi ponovil besede britanske premierke Therese May, da napadi nikakor niso bili poskus spremembe režima Bašarja al Asada v Siriji ali toka vojne v državi, temveč je bil namen jasno sporočiti, da ima svet dovolj uporabe kemičnega orožja.

Vodja belgijske diplomacije Didier Reynders je opozoril, da je za politično rešitev potreben dialog z Iranom in Rusijo, ki podpirata Asadov režim.

Macron Trumpa prepričal, naj ne umakne čet iz Sirije

Ameriški predsednik Donald Trump ni spremenil ciljev glede Sirije in si še naprej želi, da bi se ameriški vojaki čim prej umaknili iz te države, je v nedeljo povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Sarah Sanders. Francoski predsednik Emmanuel Macron je sicer pred tem sporočil, da je Trumpa prepričal v to, da bi ameriški vojaki še ostali.

"Ameriška misija se ni spremenila. Predsednik je bil jasen, da si želi, da se ameriški vojaki vrnejo domov kar se da hitro," je v zvezi z navedbami iz Pariza dejala Sandersova.

Ameriški vojaki so bili v Siriji v prvi vrsti za urjenje kurdskih in drugih borcev za boj proti džihadistični skupini Islamska država (IS). Zdaj ko je ta skupina bolj ali manj poražena, je Trump napovedal popoln umik iz Sirije.

"Odločeni smo, da povsem porazimo IS in da ustvarimo pogoje, da se ta skupina ne bo vrnila. Poleg tega pričakujemo, da bodo naši zavezniki in partnerji v regiji prevzeli večjo odgovornost tako vojaško kot finančno za varnost v regiji," je še dejala Sandersova.

Macron je sicer nekaj ur prej sporočil, da je prepričal Trumpa v to, da bo ostal angažiran v Siriji dolgoročno. "Pred desetimi dnevi je predsednik Trump napovedal, da se bodo ZDA umaknile iz Sirije," je dejal Macron v pogovoru za francosko televizijo. "Lahko vam zagotovim, da smo ga prepričali v nujnost, da je treba tam ostati dolgoročno," je zatrdil francoski predsednik.

Francija naj bi danes sicer predstavila svojo novo pobudo za rešitev konflikta v Siriji v okviru Varnostnega sveta ZN, ki naj bi omogočila premirje v celotni državi in zagotovila dostop humanitarnim delavcem do ljudi v državi, ki potrebujejo pomoč.