Invazija strupenih meduz v Avstraliji, opečenih več tisoč oseb

Nenavadno močan veter in morski tokovi so v zadnjih dneh na obalo zvezne države Queensland potisnili kolonije strupenih portugalskih ladjic, ki so ožgale rekordno število ljudi – okrog 5000. Zaradi ožigov je v preteklem koncu tedna zdravilo kar 2600 ljudi, poroča BBC.

Invazija je presenetila strokovnjake avstralske morske svetovalne službe. Ne pomnijo namreč tako številčnih primerov ožigov. Od 1. decembra lani do danes so meduze opekle 22.282 ljudi, predlani v enakem obdobju zgolj 6.831. "Številke, ki sem jih objavila, so 25.000 do 45.000 primerov ožigov na leto, a ta podatek velja za celo Avstralijo. Zdaj pa so samo v petih tednih na majhnem predelu Avstarlije ožgale kar 22.282 ljudi. To je zares veliko," je poudarila Lisa-ann Gershwin z Avstralske morske svetovalne službe za avstralski spletni portal News.com.au.

Portugalsko ladjico uvrščamo med ožigalkarje. Ena izmed značilnosti ožigalkarjev so knidocite, specializirane celice, ki organizmu služijo za obrambo in plenjenje, je pojasnila Tjaša Kogovšek z Nacionalnega inštituta za biologijo iz Morske biološke postaje Piran: "Ko se knidocita vzdraži, na primer ob dotiku, se sproži in mehansko poškoduje povrhnjico. Skozi rano, na primer na naši koži, v telo vstopajo strupi in v zelo kratkem času naše telo nanje reagira."

Ožigi lahko povzročajo slabost in bruhanje, simptomi pa lahko trajajo od nekaj minut do več ur.

Sicer pa so ožigi največkrat blagi in jih je mogoče zdraviti z ledom ali vročo vodo. Kljub temu so nekateri ljudje v avstralskem primeru poiskali zdravniško pomoč, piše BBC.

Tip strupa se med vrstami razlikuje, zato vsak ožig ne škodi človeku. Knidocite portugalske ladjice vsebujejo strupe, ki pa so lahko zelo nevarni za ljudi. "Znan primer v Sredozemlju je bil zabeležen avgusta 2010, ko je zaradi posledic ožiga portugalske ladjice umrla plavalka na Sardiniji," ja spomnila Kogovškova.

Vendar je to osamljen primer za Sredozemlje, saj portugalska ladjica na tem območju ni avtohtona vrsta. "Živi namreč v tropskih in subtropskih predelih Pacifika, Atlantika in Indijskega oceana. Je planktonski organizem (zooplankton – živalski plankton). Planktonski organizmi živijo v vodnem stolpu in so veliko bolj pasivni plavalci, kar pomeni, da jih na daljše razdalje prenašajo tokovi in vetrovi. Ob ugodnih razmerah jo tako tokovi in vetrovi lahko prinesejo skozi Gibraltarsko ožino v zahodni Mediteran, predvsem Iberski polotok, kjer je bilo njeno pojavljanje v zgodovini občasno zabeleženo. Njena prisotnost v Sredozemlju le redko traja dlje kot nekaj mesecev, saj je obstoj populacije odvisen pretežno od kontinuitete vnosa novih organizmov iz Atlantika," je razložila Kogovškova.

Španski raziskovalci napovedujejo, da bodo kot posledica globalnih klimatskih sprememb ugodne razmere v prihodnje nastopile veliko bolj pogosto, je še dodala Kogovškova: "Za Jadran, še posebno pa za njegov severni del, nimamo zapisov, da bi se ta vrsta na tem območju kdaj pojavila. Nam najbližje se je pojavila lani junija, ko so jo opazili ob zahodni italijanski obali, ob obali Sardinije, Sicilije in Kalabrije."