Po mnenju neodvisnih opazovalcev je vzrok za to dejstvo, da so morali ljudje glasove oddati na improviziranih voliščih, kjer je bil prostor za oddajo glasov ločen le z zaveso, iz strahu pred morebitnim kasnejšim pregonom pa si nihče ni drznil na volilnem lističu obkrožiti "ne".
Čeprav se po podatkih Iraškega inštituta za demokracijo z vladavino Sadama Huseina ne strinjajo vsaj Kurdi na severu države, proti katerim je Sadam konec osemdesetih izvajal vojaške kampanje s kemičnim orožjem, uradni Bagdad trdi, da je predsedniku uspelo celo izboljšati rezultat izpred sedmih let. Takratnih 99.96 odstotka je tokrat zaokrožil prav do zadnjega glasu, kar statistično pomeni, da je na svojo stran pridobil še zadnjih 4 tisoč nasprotnikov.
V predvolilni kampanji, ki pri Huseinu traja že vseh 23 let njegove vladavine, so tokrat govorili predvsem o uporu iraškega ljudstva proti ZDA, opozicije ni bilo, saj uradno niti ne obstaja. K izidu naj bi prispevala tudi zlahka nadzorovana improvizirana volišča in strah pred ovaduhi, kar pomeni tvegan zagovor pred posebno policijo. Da bi dokazali svojo privrženost, so nekateri odgovore obkrožali s krvjo, očetje so v imenu družinskih članov oddali tudi do 30 glasov, volili pa naj bi celo otroci. Kljub vsemu je izid, ki ni bil ravno nepredvidljiv, vsaj teoretično možen, drugače kot pri Miloševiću, ki je na volitvah zmagal že tudi s 104-mi odstotki.
