Okoli tisoč študentov je v Mosulu protestiralo podporo nekdanjemu predsedniku Sadamu Huseinu in proti ameriški okupaciji Iraka. Okoli 250 študentov pa je podporo v Sadamu demonstriralo v Huseinovem rojstnem kraju, Tikritiu. V Bagdadu pa je več kot 200 šiitov demonstriralo proti Huseinu in zahtevalo čimprejšnji razpis volitev.
Spopadi se nadaljujejo
Medtem se o številu žrtev ponedeljkovega spopada med iraškimi in ameriškimi silami v kraju Samara, 125 kilometrov severozahodno od Bagdada, pojavljajo različni podatki. Kot je povedal direktor bolnišnice v mestu Abed Tufik, je bil med spopadi ubit le en Iračan, pri čemer je dodal, da v bolnišnici niso sprejeli nobene druge žrtve. Tiskovni predstavnik ameriške vojske pa je predtem sporočil, da so Američani ubili enajst iraških napadalcev, ki so jih skušali napasti iz zasede. V Trikitu pa so bili v eksploziji bombe ob cesti ranjeni trije ameriški vojaki.
Ameriška vojska je zanikala, da bi nekdanjega iraškega voditelja Sadama Huseina, ki so ga ameriške sile v soboto našle v bližini Tikrita, prepeljali v Katar. Da so Huseina prepeljali v Katar, so v ponedeljek poročali mediji, medtem ko ameriška vojska ni sporočila, kjer zadržujejo nekdanjega iraškega voditelja.
Ameriški dnevnik New York Times piše, da je strmoglavljeni iraški voditelj med prvimi zaslišanji dejal, da je ukazal odpor v Iraku. Ponovno je tudi zatrdil, da njegova vlada ni imela nedovoljenega orožja. Sicer so se s Sadamom Huseinom v nedeljo srečali nekateri člani sveta prehodne iraške vlade. Američani so štiri člane sveta prehodne iraške vlade v nedeljo odpeljali na skriti kraj na širšem območju Bagdada, kjer je zaprt Husein. Ko so se sestali z nekdanjim voditeljem Iraka, se z njim niso rokovali. Srečanja sta se udeležila tudi ameriški civilni upravitelj v Iraku Paul Bremer in poveljnik ameriških sil v Iraku, general Ricardo Sanchez.
Vodja škofovskega sveta za pravičnost in mir, italijanski kardinal Renato Martino pa je ocenil, da so s Sadamom Huseinom, ki so ga Američani zajeli v soboto, ob zdravniškem pregledu ravnali "kot s kravo". Martino je tudi dejal, da so ga potrli posnetki ob prijetju nekdanjega iraškega voditelja.
Da Irak ni bil velika nevarnost in da se je znebil orožja za množično uničevanje, pa je za BBC dejal nekdanji vodja inšpektorjev ZN v Iraku Rolf Ekeus. "Splošno mnenje zdaj je, in to je bilo že dlje časa mnenje inšpektorjev, da se je Irak znebil sistemov za množično uničevanje, imel pa je željo, da bi takšno orožje lahko po potrebi hitro izdelal s pomočjo tehnologij, ki jih je imel," je dejal Ekeus, ki je inšpektorje vodil med leti 1991 in 1997.
Aretacija ne pomeni varnosti
Vodilni demokratski predsedniški kandidat Howard Dean meni, da Amerika zaradi aretacije Sadama Huseina ni nič bolj varna kot prej.
Ameriški predsednik George Bush je le nekaj ur pred govorom Howarda Deana v Washingtonu povedal ravno nasprotno, Deana sta ostro napadla tudi dva demokratska protikandidata Joe Lieberman in John Kerry, ki sta ga obtožila, da ne ve nič o zunanji politiki. Howard Dean je postal znan zaradi svojega odločnega nasprotovanja vojni proti Iraku, za katero meni, da je bila nepotrebna in je odvrnila pozornost od glavnega problema, kar je vojna proti terorizmu v Afganistanu in drugje po svetu.
Dean: Vojna proti Iraku je bila nepotrebna
V svojem prvem pomembnejšem zunanjepolitičnem govoru pred Pacifiškim svetom v Kaliforniji je Dean izrazil prepričanje, da je največja nevarnost za Ameriko orožje za množično uničevanje v rokah teroristov. Ameriška administracija naj ne bi uspela dokazati, da je bil Sadam Husein povezan s teroristi, niti, da je imel orožje za množično uničevanje, zato Dean vztraja pri trditvi, da je bila vojna proti Iraku nepotrebna.
