Čeprav Američani v Iraku niso našli orožja za množično uničevanje, kar je bil glavni izgovor za invazijo, Bush meni, da to ni zamajalo verodostojnosti ZDA in dodal, da "nikakor ne obžaluje" invazije na Irak. Povedal je še, da bi bilo tudi, če bi takrat vedel, kar ve danes, vseeno potrebno sprejeti odločitev za vojno proti režimu nekdanjega iraškega diktatorja.
V Iraku še državljanska vojna?
Iraški minister za notranje zadeve Falah Hasan al Nakib je posvaril, da bi lahko v primeru, če bo sunitska manjšina v Iraku popustila grožnjam upornikov in se ne bo udeležila volitev, predvidenih za 30. januar, država zdrsnila v državljansko vojno. Nakib, ki je tudi sam sunit, je dejal, da pričakuje stopnjevanje nasilja pred volitvami, še posebej v Bagdadu in okolici.
Kot je pojasnil, zaradi bojkota volitev ne bo moč oblikovati parlamenta, ki bo predstavljal iraško ljudstvo. Če se bo zgodilo to, bo Irak zapadel v "državljansko vojno, ki bo razdelila državo".
Ugrabili skupino Kitajcev
Iraški uporniki so objavili video posnetek, ki kaže osem domnevno kitajskih talcev. Uporniki grozijo, da bodo v roku 48 ur ubili talce, če vlada v Pekingu ne razjasni njene vloge pri vprašanju vojne v Iraku.
»Te Kitajce smo ugrabili, ker so delali za kitajsko podjetje, ki je gradilo ameriško infrastrukturo v Iraku,« so na video posnetku dejali uporniki, ki so v rokah držali potne liste talcev.
S kitajskega veleposlaništva v Iraku so sporočili, da pogrešajo osem svojih državljanov. Podrobnosti ugrabitve niso znane.
Nadškofa izpustili
Eden od predstavnikov katoliške cerkve v Mosulu Potris Moši je potrdil, da so izpustili nadškofa Basilea Georgesa Casmousso, ki se sedaj vrača domov, odkupnine pa niso plačali. Ugrabitelji so predtem namreč zahtevali plačilo odkupnine v višini 200.000 dolarjev za izpustitev 66-letnega nadškofa.
Nadškof se je v ponedeljek sprehajal pred cerkvijo v vzhodnem delu Mosula, ko ga je več neznancev prisililo, da je vstopil v avtomobil. Od takrat je za njim izginila vsakršna sled. Vatikan je obsodil "to nizkotno teroristično dejanje" in zahteval, da se verski dostojanstvenik nemudoma živ in zdrav vrne.
Irak zapira svoje meje
Irak bo v času iraških splošnih volitev, predvidenih za 30. januar, zaradi zaščite volivcev zaprl svoje meje, podaljšal policijsko uro in omejil gibanje znotraj države, je danes sporočila volilna komisija. Iraške meje bodo zaprte od 29. januarja do 31. januarja. Izjema bo veljala samo za muslimanske romarje, ki se bodo vračali s tradicionalnega romanja v Meki v Savdski Arabiji.
Varnostne ukrepe so v Iraku poostrili zaradi težavnih varnostnih razmer v državi. Med drugim so sunitski muslimani napovedali, da bodo ovirali volitve.
Eksplozija pred sedežem šiitske stranke
Pred sedežem šiitske stranke (SCIRI) v iraški prestolnici Bagdad je davi eksplodiral avtomobil bomba. Šlo je za samomorilski napad, pri čemer so bile ubite tri osebe, dve pa sta bili ranjeni.
SCIRI sodeluje v volilni zvezi šiitskih strank in osebnostim, ki jim na volitvah, ki naj bi bile 30. januarja, napovedujejo dober volilni rezultat. Samomorilski napad pred sedežem SCIRI v Bagdadu 27. decembra je zahteval 13 smrtnih žrtev.
Ameriška vojska je sporočila, da sta bila danes v provinci Al Anbar na zahodu Iraka ubita dva ameriška vojaka.
Vojak prevzel krivdo za pretepanje ujetnika
Eden izmed obtoženih britanskih vojakov, poddesetnik Darren Larkin, je na sodnem procesu v britanski bazi v nemškem kraju Osnabrueck prevzel krivdo za pretepanje iraškega ujetnika, za vsa ostala očitana mu dejanja o zlorabah iraških ujetnikov pa je skupaj še z dvema britanskimi vojakoma dejal, da je nedolžen.
30-letni Larkin je zanikal krivdo, da je dva iraška ujetnika silil, da sta se morala pred drugimi sleči. 33-letni desetnik Daniel Kenyon in 25-letni poddesetnik Mark Cooley sta se izrekla za nedolžna glede vseh obtožb.
Cooley je obtožen, da je iraškega ujetnika z zvezanimi rokami z viličarjem vozil naokoli, Kenyon pa je obtožen, da je pri tem pomagal Cooleyu in ni poročal o tem dejanju.
Ameriški poslovnež priznal krivdo
Ameriški poslovnež iraškega porekla se je na zveznem sodišču v New Yorku izrekel za krivega, da je nekdanjemu iraškemu predsedniku Sadamu Huseinu pomagal pri prodaji nafte, s čimer je kršil sankcije ZN in ameriško zakonodajo. Samir Vincent se je prav tako v imenu Huseinove vlade poskušal pogajati o odpravi mednarodnih sankcij proti Iraku, uvedenih po invaziji na Kuvajt leta 1990, je sporočil ameriški pravosodni minister John Ashcroft.
Vincent, ki mu sedaj grozi 28 let zapora, je prvi obtoženec v ameriški preiskavi programa ZN nafta za hrano, ki je od leta 1996 do leta 2003 Iraku omogočal prodajo nafte v zameno za hrano.
Ashcroft je pojasnil, da je Huseinov režim od leta 2000 do leta 2003 pogojeval prodajo nafte podjetjem in posameznikom, ki so iraški vladi plačali dodaten davek. Tovrstne posle je urejal Vincent, ki je vodil družbo Phoenix International s sedežem v ZDA. S temi posli pa naj bi zaslužil med tri in pet milijonov dolarjev.
