Ameriški državni sekretar Colin Powell je sporočil, da gre v prvi vrsti za simboličen ukrep brez dejanskih posledic. Pojasnil je, da je Washington sankcije proti Iraku v zvezi s terorizmom iz časa predsednika Sadama Huseina odpravil že po padcu njegovega režima. "Gre za nov korak za okrepitev partnerstva med ZDA in Irakom v boju proti terorizmu, ki predstavlja ukrep simboličnega pomena za novo iraško vlado," je v sporočilu za javnost zapisal vodja ameriške diplomacije.
ZDA so Irak na omenjeni seznam uvrstile po iraškem napadu na Kuvajt leta 1990. Na ameriškem seznamu držav, ki podpirajo terorizem, so še vedno Iran, Libija, Sirija, Sudan, Severna Koreja in Kuba.
Rešil ga je Google
Avstralski novinar Martinkus, ki je bil 24 ur v rokah upornikov, je izjavil, da njegovi ugrabitelji niso zverine.
"Ti ljudje niso neumni. Bojujejo se, vendar niso zverine. Nikogar ne ubijejo kar tako za šalo. Imeti morajo razlog. Pri Bigleyju in Američanih so razlog našli, pri meni na srečo ne. Veliko so se z mano pogovarjali in razmišljali o tem, kar sem jim povedal," je dejal John Martinkus.
Producent televizijske hiše SBS, za katero dela Martinkus, je povedal, da so uporniki njihovega novinarja izpustili takoj, ko so se s pomočjo brskalnika Google prepričali o njegovi novinarski neodvisnosti.
Martinkus pa od avstralskega zunanjega ministra zahteva opravičilo, saj je ta trdil, da so ga ugrabili v nevarnem delu Bagdada. Temu ni bilo tako, saj so ga ugrabili pred avstralskim veleposlaništvom.
CARE zaustavila delo v Iraku
Mednarodna humanitarna organizacija CARE Internationa je po ugrabitvi svoje članice Margaret Hassan zaustavila delo v Iraku. Izvršni direktor CARE Avstralija Robert Glasser pravi, da dela v teh pogojih ne morejo nadaljevati, saj so ugrabili njihovo direktorico in dodal, da se organizacija trudi za njeno izpustitev. Prav tako meni, da je Hassanova nepoškodovana. Za zdaj ugrabitelji še niso izrazili svojih zahtev.
Ugrabitelji so Margaret Hassan, Britanko, ki za organizacijo CARE International v Iraku dela že več kot deset let, v torek zjutraj ugrabili v Bagdadu. Arabska televizijska mreža Al Džazira je predvajala posnetek ugrabljene Hassanove, ki zaskrbljeno sedi v neki sobi. Pokazali so tudi osebno izkaznico Hassanove in povedali, da za ugrabitvijo stoji neimenovana iraška skupina. Njen mož ne more verjeti, da so njegovo ženo ugrabili. "Delala je za dobro Iračanov. Vsi so jo imeli radi," je dejal Hassan.
Avstralija je ena prvih držav, ki se je lani Združenim državam pridružile v vojni v Iraku. Avstralski premier John Howard je izjavil, da bo 920 avstralskih čet ostalo v Iraku dokler jih bodo zavezniki potrebovali.
CARE Avstralija koordinira dejavnosti te mednarodne agencije v Iraku. CARE International, za katero dela Hasanova, je ena največjih neodvisnih človekoljubnih organizacij na svetu, v Bagdadu pa ima kakih 30 zaposlenih.
Na ugrabitev se je odzval tudi britanski premier Tony Blair je poudaril, da bo Velika Britanija storila vse za izpustitev Hasanove. Osuplost nad ugrabitvijo je izrazil tudi evropski komisar za razvoj in humanitarno pomoč Poul Nielson.
Britanski poslanci o premestitvi sil v Iraku
Skupina 45 britanskih poslancev, med katerimi so tudi člani vladajoče laburistične stranke, je danes podpisala pobudo, po kateri bi moral o odgovoru na prošnjo ZDA za premestitev britanskih vojakov z juga Iraka bližje Bagdadu glasovati spodnji dom britanskega parlamenta. Menijo namreč, da bi bila premestitev sil politična poteza, ki bi pomagala ameriškemu predsedniku Georgeu Bushu na bližnjih predsedniških volitvah v ZDA. Britanski premier Tony Blair takšne očitke odločno zanika.
"Smo tik pred obdobjem povečanih aktivnosti v Iraku. To nima nič opraviti z ameriškimi volitvami," je v današnjem nastopu pred parlamentom zatrdil Blair. "Opraviti ima le z januarskimi volitvami v Iraku," je dodal.
ZDA so britansko vojsko za premestitev zaprosile 10. oktobra. S premestitvijo britanskih vojakov bližje Bagdadu bi ameriške sile lahko okrepile ofenzivo proti upornikom. Točno število vojakov, ki bi lahko bili premeščeni, ni znano. Po besedah vojaških virov pa naj bi v primeru pozitivnega odgovora na ameriško prošnjo premestili 650 vojakov.