Irak naj bi, kot pravijo v Združenih narodih, pokazal pripravljenost za "boljše" sodelovanje z inšpektorji, je poročal britanski radio BBC. Inšpektorji ZN so tako lahko v Bagdadu prvič doslej na štiri oči zaslišali nekega iraškega znanstvenika, strokovnjaka s področja biološkega orožja. Iraške oblasti pa naj bi bile pripravljene dopustiti tudi prelete ameriških vohunskih letal U-2.
Irak je sicer danes odločno zavrnil ameriške dokaze o domnevnem iraškem orožju za množično uničevanje, ki jih je ameriški državni sekretar Powell predstavil Varnostnemu svetu ZN. Bagdad je ZDA obtožil, da so s pomočjo tehnologije ponaredile dokaze o iraških kršitvah in z njimi preslepile Varnostni svet ZN.
Bush za uporabo sile proti Iraku
Ameriški predsednik George Bush je sinoči v govoru v Beli hiši dejal, da je igre z iraškim zavajanjem konec in da bo Sadam Husein zaustavljen. Iraške oblasti je obsodil, ker naj bi vojski dovolile uporabo kemičnega orožja, čeprav trdijo, da tovrstnega orožja nimajo. V Bushevem govoru ni bilo niti enega poziva Iraku, naj se razoroži, inšpektorje pa je omenjal le še kot predmet iraškega zavajanja. Bush je ponovil navedbe ameriškega državnega sekretarja Powella, da Irak skriva kemično in biološko orožje, ustrahuje znanstvenike in druge priče ter si prizadeva priti do jedrskega orožja.
"Iraški režim si je na skrivaj prizadeval pridobiti opremo, potrebno za proizvodnjo kemičnega, biološkega in jedrskega orožja. Neposredne priče so nas obvestile, da ima Irak najmanj sedem mobilnih tovarn za proizvodnjo bioloških agensov z opremo na tovornjakih in železnici," je med drugim dejal Bush.
Poudaril pa je tudi, da bi ZDA pozdravile in podprle drugo resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki bi vsebovala pooblastilo za vojaško akcijo. V nasprotnem primeru pa so pripravljeni skupaj s koalicijo držav, ki jih podpirajo, razorožiti iraški režim.
Cox: Evropa mora poenotiti vrste
Predsednik Evropskega parlamenta Pat Cox je zahteval sklic izrednega vrhunskega zasedanja voditeljev Evropske unije o iraški krizi. "Skrajni čas je, da evropski voditelji poenotijo svoje vrste - ljudje to pričakujejo," je poudaril Cox. Predsednik konvencije o prihodnosti Evropske unije Valery Giscard d'Estaing pa je v Bruslju dejal, da je ravnanje evropskih vlad glede iraške krize v nasprotju z določili pogodbe o EU v delu, ki govori o skupni evropski zunanji politiki. "Ravnanje v minulih dneh je v nasprotju z Maastrichtsko pogodbo," je dejal Giscard d'Estaing.
Za diplomatsko rešitev se zavzemata tudi grški zunanji minister George Papandreu, čigar država trenutno predseduje EU, in njegov egiptovski kolega Ahmed Maherej, ki sta se sestala v Kairu.
Nemški zunanji minister Joschka Fischer in papež Janez Pavel II. sta medtem opozorila, da utegne imeti vojaški napad na Irak nepredvidljive posledice. Tako Nemčija kot Vatikan bosta sicer storila vse, da bi se resolucije Varnostnega sveta ZN dejansko izvrševale, in sta prepričana, da se Irak mora razorožiti, toda vojni v Iraku nasprotujeta. Fischer je po avdienci v Vatikanu tudi izrazil mnenje, da bi lahko prav Sveti sedež odigral odločilno, politično in moralno, vlogo v prizadevanjih za mirno rešitev iraške krize.
To ni konec
Francoski premier Jean-Pierre Raffarin je ameriškemu predsedniku sporočil, da vse skupaj "ni igra in še ni konec". Raffarin je tako komentiral včerajšnjo Bushevo izjavo, da je za Sadama Huseina "igre konec". Predsednik Francije Jacques Chirac pa je ponovno poudaril, da še vedno obstajajo tudi mirne možnosti za rešitev iraške krize.
Holbrooke: Napad v začetku marca?
Upanja na mirno rešitev iraške krize je vse manj, vse več pa je ugibanj o tem, kdaj se bo začel napad. Nekdanji ameriški veleposlanik pri ZN Richard Holbrooke je dejal, da prevladuje mnenje, da se bo vojna začela v začetku marca. Edina možnost, da do napada ne bi prišlo, je po Holbrookovih besedah državni udar proti Sadamu Huseinu.
Glede Varnostnega sveta ZN je Holbrooke ocenil, da bo druga resolucija za avtorizacijo sile proti Iraku najverjetneje sprejeta, čeprav je Francija včeraj dejala, da še ni čas zanjo. Holbrooke je dejal, da bo tudi Nemčija, ki sicer nima pravice do veta, verjetno glasovala proti resoluciji, Kitajska pa se bo v najslabšem primeru vzdržala, ker "veto ni v kitajskem slogu". Ruski predsednik Vladimir Putin pa zaradi Iraka ne bo ogrozil dobrih odnosov in načrtov za prihodnost, ki jih imata z Bushem.
Sicer pa je menil, da niti Nemčija niti Francija za ZDA v tem trenutku nista tako pomembni kot na primer Turčija in druge zaveznice okrog Iraka. "Čeprav imajo Kurdi dobre argumente za samostojno državo, ne morejo računati na pomoč ZDA, saj je morala Busheva administracija Turčiji obljubiti, da ne bo spreminjanja iraških meja. Podobno je obljubila tudi drugim državam v regiji ter Rusiji in Kitajski, ki nočeta, da bi na kaj takšnega pomislil kdo, ki je v okviru njunih meja," je še dejal Holbrooke.
