Vojaki iz 343. čete niso hoteli na pot, ker so menili, da so njihova vozila v slabem stanju, poleg tega pa jim niso zagotovili oboroženega spremstva. "Pomagati nam moraš. Pokliči nekoga, dvigni veliko prahu. Sedaj so nas zaprli, zaporniki smo," je v telefonskem pogovoru ena od vojakinj poročala svoji materi.
Svojci aretiranih vojakov sedaj trdijo, da je to edini razlog, zaradi katerega je četa, ki je sicer zadolžena za dobavo hrano in vode drugim enotam, zavrnila ukaz.
Omenjeno skupino vojakov so aretirali, misijo pa so izpeljali drugi pripadniki iste čete. Kot poroča tiskovno središče ameriške vojske v Bagdadu, naj bi šlo za osamljen primer.
Ameriške enote so na konvojih v Iraku nenehno izpostavljene napadom upornikov in teroristov, saj so takrat, ko se premaknejo iz dobro zavarovanih oporišč, veliko lažje tarče.
Napadli pet krščanskih cerkva
V Iraku so skrajneži ob začetku muslimanskega praznika ramazana izvedli serijo bombnih napadov na krščanske cerkve v Bagdadu. Bombne eksplozije so odjeknile v cerkvah svetega Jožefa, svetega Jakoba, svetega Jurija, Rimski cerkvi in cerkvi svetega Tomaža. Visoki islamski voditelji so že ostro obsodili nasilje nad krščanskimi cerkvami. V eksplozijah so popokala okenska stekla, o večji gmotni škodi ne poročajo. Krščanska skupnost v Iraku, ki šteje okoli 750.000 pripadnikov, je ob krepitvi islamskega fundamentalizma od padca Sadama Huseina vse bolj vznemirjena. Stotine ljudi so tako že pobegnile v Jordanijo in Sirijo.
Bombni napadi v več iraških mestih
Ob meji s Sirijo so bili v samomorilskem napadu z avtomobilom bomba v mestu Kaim ubiti trije ameriški vojaki in en iraški civilist, 30 oseb pa je bilo ranjenih. Odgovornosti za jutranji napad še ni prevzel nihče. Oboroženi neznanci pa so v mestu blizu meje z Jordanijo ugrabili načelnika policije.
V eksploziji granate v bližini bolnišnice v središču Bagdada je umrl zdravnik, devet oseb pa je bilo ranjenih, trije Iračani pa so umrli v eksploziji bombe v bližini Bakube.
V Kirkuku na severu Iraka pa je bil ubit kurdski pripadnik lokalnih oblasti, na katerega so streljali neznanci in so pri tem tudi lažje ranili njegova otroka.
Zaradi poškodb po eksploziji avtomobila bombe v napadu na vojaški konvoj v severnoiraškem mestu Mosul je umrl ameriški vojak. Število žrtev med ameriškimi vojaki se je tako povzpelo na 832, število vseh ameriških žrtev od začetka vojne v Iraku pa je 1088.
V Samari pa je ameriška vojska aretirala sunitskega šejka, ki je med petkovo molitvijo vernike pozival k sveti vojni. Kot so pojasnili Američani, vojaki niso vstopili v mošejo, temveč so imama aretirali zunaj nje. Iraški predstavniki sicer trdijo drugače in pojasnjujejo, da je do aretacije prišlo po večerni molitvi.
Organizacija Novinarji brez meja pa je danes sporočila, da sta bila v četrtek v Bagdadu in v Mosulu ubita dva iraška novinarja. Oba so neznanci napadli na njunih domovih. S tem se je število novinarjev, ki so izgubili življenje v Iraku od začetka vojne marca lani, povzpelo na 29, umrlo pa je še 15 drugih sodelavcev različnih medijev.
Britanske enote kmalu na pomoč Američanom
Britanske enote naj bi kmalu prišle na pomoč Američanom v okolici Bagdada. Britanski vojaški poveljniki pripravljajo načrte o premiku 650 britanskih vojakov na območje južno od Bagdada v pričakovanju napada ameriške vojske na Faludžo. Na obrambnem ministrstvu so potrdili, da pogovori o tem potekajo, vendar pa konkretne odločitve še niso bile sprejete.
So pa na britanskem obrambnem ministrstvu odločno zanikali možnost, da bi britanske sile ameriškim pomagale pri napadih na upornike v Faludži. V Iraku je trenutno okoli 8000 britanskih vojakov, ki so vsi nameščeni na jugu države, v okolici mesta Basra, kjer so razmere precej bolj mirne kot na severu Iraka.
Italijanski vojaki čakajo na volitve
Po mnenju italijanskega obrambnega ministra Antonia Martina bi lahko zavezniške sile v Iraku po januarskih volitvah postopno zmanjševali, če bosta iraška vojska in policija sposobni ohraniti stabilnost v državi. "Po januarskih volitvah bomo imeli iraško vlado, ki bo imela popolno demokratično legitimnost," je povedal Martino. Z ozirom na to, da italijanske sile pomagajo uriti iraške vojake in policiste je še dodal, da "bo v primeru, če bodo Iračani lahko sami ohranjali stabilnost, najprej zmanjšana vidnost in postopno tudi prisotnost zavezniških sil".
Italijanski premier Silvio Berlusconi je po srečanju z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom pred dnevi ocenil, da volitve v Iraku predstavljajo pomemben korak k stabilizaciji in demokraciji v državi. Italijanski zunanji minister Franco Frattini pa je nedavno predstavil tristopenjski načrt za Irak, kjer je nameščenih kakih 3000 italijanskih vojakov. Prvo etapo tega načrta predstavljajo volitve, druga je zamenjava tujih sil v Iraku, vključno z italijanskimi, s silami iz arabskih držav, zadnja etapa pa naj bi bila celovita obnova države.
Aretirali moškega osumljenega povezav z Al Kaido
Nemške oblasti so v Hamburgu aretirale moškega, osumljenega povezave z mednarodno teroristično mrežo Al Kaida, saj naj bi več let podpiral njeno delovanje.
Po navedbah tiskovne predstavnice hamburških sodnih oblasti Sabine Westhphalen je 46-letnega Marmouna Darkanzalija hamburška policija aretirala na podlagi španske tiralice in naj bi bil v postopku za izročitev tej državi.
Španske oblasti Darkanzalija, ki ima dvojno, nemško in sirsko državljanstvo, obtožujejo, da je "eden izmed ključnih figur teroristične mreže Al Kaida", saj naj bi od leta 1997 dalje logistično in denarno podpiral njeno delovanje na območju Španije, Nemčije in Velike Britanije, so še sporočile hamburške oblasti.
V kolikor bo Nemčija Darkanzalija izročila Španiji, mu grozi zaporna doba do 12 let, če bi ga špansko sodstvo obsodilo na podlagi obtožb o članstvu v teroristični organizaciji. Darkanzali se ob aretaciji ni želel izreči glede obtožb o povezavi s terorizmom, vendar pa je že najavil, da bo spodbijal izročitev Španiji.