'Irak v državljanski vojni'

ZDA in Velika Britanija, ki imata v Iraku največ vojakov, sta večkrat zanikali trditev, da se država tri leta po ameriški invaziji sooča z sooča z državljansko vojno, Alavi pa je prepričan, da sektaškega nasilja v Iraku z drugimi besedami ni mogoče opisati. 

"Na žalost smo v državljanski vojni," je dejal v pogovoru za britanski BBC dan pred tretjo obletnico ameriške invazije na Irak dejal začasni premier.

"Irak je v krizi," je nadaljeval Alavi. "Mogoče še nismo dosegli točke, s katere ni vrnitve, a se bližamo tej točki. Zdaj smo v strašnem državljanskem konfliktu," je dodal in poudaril, da bi se sektaštvo lahko širilo po regiji, nasilje, ki bi lahko izbruhnilo kot rezultat verskih problemov, pa po njegovem mnenju ne bi prizaneslo niti Evropi niti ZDA.

Iraški predsednik Džalal Talabani je njegove navedbe zavrnil. "Grožnja državljanske vojne je povsem izključena," je dejal Talabani po sestanku s predstavniki političnih strank o oblikovanju vlade narodne enotnosti. 

Nasilje se nadaljuje

V Iraku se medtem nadaljuje nasilje. Ameriška vojska se je severno in zahodno od Bagdada spopadla z oboroženimi neznanci, uporniki pa so z granatami obstreljevali Karbalo.

V spopadu med ameriškimi vojaki in oboroženimi neznanci v kraju Duluija severno od Bagdada je bilo po navedbah iraške policije ubitih osem ljudi, med njimi tudi otroci. V Mosulu pa so oboroženi neznanci ubili dva iraška policista in dva civilista. En policist pa je bil ubit in 12 civilistov ranjenih v Bakubi, severovzhodno od Bagdada.

Sveto mesto Karbala so medtem obstreljevali z granatami. Ena od granat je priletela na parkirišče le kak kilometer stran od svetišča, v katero romajo šiiti ob prazniku ašura. Poročil o morebitnih žrtvah ni. Zaradi varnosti so ob verskem prazniku v mestu namestili 8000 iraških policistov in vojakov.

Protivojni protesti ob tretji obletnici ameriške invazije

Po svetu sicer tudi danes potekajo protesti ob tretji obletnici ameriške invazije na Irak. V južnokorejskem Seulu se je zbralo okoli 1000 nasprotnikov vojne, medtem ko se je mirovnega shoda v Madridu udeležilo nekaj sto ljudi.

"Ne okupaciji Iraka" so s stisnjenimi pestmi vzklikali večinoma mladi protestniki v središču Seula, pri čemer so zahtevali umik južnokorejske vojske iz Iraka. Protest je spremljalo nekaj sto policistov, ki bi posredovali v primeru nasilja, vendar je zborovanje potekalo mirno. Južna Koreja ima v Iraku 3200 vojakov, kar je tretji največji kontingent, takoj za ZDA in Veliko Britanijo. 

V Madridu so protestniki vzklikali "Ne vojni", "Katera država po Iraku" in "Svobodni Irak", zavzeli pa so se tudi za rešitev palestinskega vprašanja in izrekli podporo Kubi. V soboto se je na protivojnem shodu v Barceloni zbralo okoli 5000 protestnikov. 

Protivojne demonstracije so v soboto potekale tudi v ZDA, Kanadi in Braziliji, že predtem pa tudi v Evropi, kjer se je največ protestnikov zbralo v Londonu.

Rumsfeld primerjal Irak z nacistično Nemčijo

Ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld pa je medtem Irak primerjal z nacistično Nemčijo. Oblast v Iraku so prevzeli teroristi, če bi se ZDA predčasno umaknile od tam, to pa bi bilo tako, kot če bi po drugi svetovni vojni Nemčijo vrnili nacistom, je prepričan. "Pomislite, če bi se umaknili zdaj. Povsem možno je, da bi praznino zapolnili privrženci Sadama Huseina in teroristi," je dejal Rumsfeld v pogovoru za nedeljsko izdajo časnika Washington Post.

 "Če bi Iraku obrnili hrbet, bi bilo tako, kot če bi Nemčijo po vojni vrnili nacistom. Bilo bi, kot da bi od osvobojenih vzhodnoevropskih držav zahtevali, naj se vrnejo pod sovjetsko nadvlado," je menil Rumsfeld.