Irak: Zavedajo se napak

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je ob tretji obletnici začetka ameriško-britanskega napada na Irak izpostavil, da je odločitev o posredovanju proti režimu iraškega predsednika Sadama Huseina temeljila na napačnih podatkih. Da stvari ne tečejo, kot bi morale, je priznal tudi britanski zunanji minister Jack Straw, katerega država je sodelovala pri tem podvigu.

Barroso, takrat še portugalski premier, je pred tremi leti podprl odločitev ameriškega predsednika Georgea Busha za strmoglavljenje režima iraškega diktatorja. V pogovoru za francosko televizijo v nedeljo pa je predsednik Evropske komisije priznal, da je ravnal napačno.

Tri leta po invaziji ...

Danes minevajo tri leta od usodne odločitve ameriškega predsednika za invazijo na Irak, ki jo je objavil hkrati z začetkom bombardiranja Bagdada in vdorom ameriških sil iz Kuvajta. Tri leta kasneje je Irak na prelomnici med državljansko vojno in razpadom ter med prihodnostjo, ki so mu jo začrtali v ZDA.

V nasprotju s pričakovanji Američanov so razmere v Iraku iz dneva v dan slabše, država pa se utaplja v medverskem nasilju in grozi ji razpad na tri dele. ZDA rešitev vidijo v oblikovanju vlade narodne enotnosti in usposobljenosti iraških varnostnih sil za prevzem nadzora nad državo. Dogovor med šiiti, suniti in Kurdi o prvi vladi s polnim mandatom po padcu Sadama Huseina se zdi še daleč. Prepiri so vroči, saj si tudi suniti želijo deleža naftnega bogastva, ki leži na ozemljih pod šiitskim in kurdskim nadzorom.

Po treh letih je cena Busheve odločitve za vojno izjemno visoka. Natančnih številk o iraških žrtvah od začetka vojne sicer ni, ocene pa se gibljejo od 30.000 do več sto tisoč. Ameriških vojakov je doslej umrlo več kot 2300, ranjenih pa je bilo več kot 17.000. Stroški vojne se za ameriške davkoplačevalce kljub napovedim, da jo bo financirala iraška nafta, približujejo 400 milijardam dolarjev.

Severna Koreja: ZDA je "vojni blaznež"

Kot je poročal severnokorejski časopis Rodong Sinmun, so ameriški imperialisti povzročili vojni v Afganistanu v 90. letih prejšnjega stoletja ter v Iraku na začetku tega stoletja ter neusmiljeno pobili številne nedolžne civiliste. Dodaja še, da to dokazuje, da so ZDA vojni blaznež, vodja zla in najhujši kršitelj človekovih pravic. Rondong Sinmun še dodaja, da bi bila lahko tudi Severna Koreja na seznamu ameriških tarč. Ameriški predsednik Bush je v govoru leta 2002 Severno Korejo, Iran in Irak označil za "os zla", ki proizvaja orožje za množično uničevanje. Zato časnik meni, da bo Severna Koreja še bolj pozorna na ZDA, saj Bush ni spremenil svojega mnenja.

Nasilju ni videti konca

V Iraku se medtem nadaljuje nasilje. V napadu južno od Bagdada so bili ubiti štirje pripadniki iraških varnostnih sil. Kot je sporočila policija, so umrli, ko so uporniki v kraju Džarf al Sahr 60 kilometrov južno od iraške prestolnice obstreljevali njihov avtomobil. V Ramadiju na zahodu Iraka sta bila v spopadu med uporniki in ameriškimi silami ubita dva Iračana, štirje so bili ranjeni. Po navedbah iraške policije naj bi Iračana ustrelile ameriške sile, česar pa ameriška stran ni potrdila. V različnih predelih Bagdada so po navedbah policije tako našli trupla devetih moških z zvezanimi rokami, ki so bili ustreljeni. Identiteta žrtev še ni znana.