Irak bo dokument, v katerem piše, da ima orožje za množično uporabo, podrobno preučil in nanj tudi odgovoril. Zasedanje vladnega kabineta, ki mu je predsedoval predsednik Husein, so neposredno prenašali na iraški televiziji. Kot piše današnji iraški tisk, je predsednik Sadam Husein obljubil, da bodo iraški sovražniki doživeli neuspeh.
Medtem so iraške oblasti novinarjem danes omogočile ogled tovarne za izdelovanje vojaške opreme, ki je v Blairovem poročilu navedena kot posebej zaskrbljujoča. V njej proizvajajo tudi zelo strupen plin fosgen, vendar naj bi obnovitev tovarne in proizvodnje po Zalivski vojni odobrili Združeni narodi.
Francoski dnevnik Le Monde pa je zapisal, da se je vojna v Iraku pravzaprav že začela. Časnik, ki ne navaja svojih virov, trdi, da britanska in ameriška letala že en mesec bombardirajo komunikacijska središča na severu in jugu Iraka, da bi jih čimbolj onesposobili. Ameriško obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da so zavezniška letala v torek znova bombardirala položaje iraške protiletalske obrambe na t.i. območju prepovedi poletov.
Bush: Husein je hujši od Miloševića
Bush je sicer sinoči ocenil, da je iraški voditelj Husein hujši od nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Ameriški predsednika je svojo trditev pojasnil, da je že pred desetimi dnevi v Združenih narodih spregovoril, da bi obsodil Huseina, ker ima orožje za množično uničevanje, ker je uporabljal bojne strupe in teroriziral sosede, pa tudi ker terorizira lastno ljudstvo, česar pa Milošević po mnenju Busha ni počel.
Bush je Huseina primerjal še z glavnim osumljencem za teroristične napade na ZDA 11. septembra lani Osamo bin Ladnom. Kot je dejal, "oba predstavljata tveganje, oba sta nevarna. Med sabo sodelujeta. Ko govorimo o boju proti terorizmu, ne moremo razlikovati med Sadamom Huseinom in teroristično organizacijo Al Kaida," katere vodja je Osama bin Laden.
Blair in Schröder o Iraku
Sinoči sta se na sestanku v Londonu sestala nemški kancler Gerhard Schröder in britanski premier Tony Blair. Govorila sta o politiki do Iraka in Blairovem poročilu o iraškem orožju za množično uničevanje. Po dvournem pogovoru so iz Downing Streeta sporočili, da je bil pogovor "zelo topel in neformalen" in da sta ob vprašanju Iraka govorila tudi o Afganistanu in evropskih zadevah. Nemški kancler pa je samo dejal, da je bil pogovor kot običajno dober. Eden od vodij poslanske skupine Schröderjevih socialdemokratov SPD Gernot Erler, sicer strokovnjak za zunanjo politiko, je ocenil, da pomeni to srečanje prvi korak za izhod iz izolacije, v kateri se je znašla Nemčija.
Velika Britanija velja za glavno zaveznico ZDA pri načrtih za napad na Irak in strmoglavljenje režima iraškega voditelja Sadama Huseina. Nemčija takšnim načrtom ostro nasprotuje, kar je zaostrilo nemško-ameriške odnose.
Ameriški predsednik George Bush se je odzval na predvolilno kampanjo kanclerja Schröderja, v kateri je ta ostro nasprotoval ameriškim načrtom v zvezi z Irakom, in dejal, da "bosta morala kancler Schöeder in njegova vlada še veliko postoriti za izboljšanje odnosov med državama". Ameriški obrambni minister Rumsfeld pa je dejal, da je karakter Schröderjeve predvolilne kampanje, ki mu je pripomogel na oblast, zastrupil ameriško-nemške odnose.
Berlusconi: Uporaba sile je nujna
Italijanski predsednik vlade Silvio Berlusconi je v 20-minutnem nastopu v poslanski zbornici predstavil stališča svoje vlade do iraške krize. Menil je, da je uporaba sile nujna, odobriti pa bi jo morali Združeni narodi z resolucijo, ki bo odraz njihove kredibilnosti. Parlamentarce je pozval k takojšnji italijanski podpori ameriških diplomatskih in vojaških prizadevanj za razorožitev Iraka in zrušitev diktatorja Sadama Huseina. Berlusconi je dodal, da Italija ostaja zvesta zaveznica ZDA, tudi v primeru napada na Irak.
Italijanska opozicija je nad Berlusconijevim pozivom ogorčena. Prepričani so, da se je treba vojni izogniti, vlado pa so obtožili, da je preveč podložna Ameriki.
