Iran je še vedno trn v peti ZDA

S sprejetjem sklepne izjave se je v torek v Washingtonu končal dvodnevni mednarodni vrh o jedrski varnosti. Srečanje je prineslo zavezo držav za zaščito jedrskega materiala pred teroristi, vendar pa sklepna izjava in spremljajoči delovni dokument ne vsebujeta konkretnih korakov za to. Kljub temu je gostitelj, ameriški predsednik Barack Obama, vrh razglasil za uspešnega in menil, da bo prispeval k varnejšemu svetu.

Med konkretnimi zavezami, ki jih je prineslo srečanje, je obljuba Ukrajine, da se bo odpovedala svojemu visoko oplemenitenemu uranu, enako sta zagotovili tudi Mehika in Kanada. ZDA in Kanada pa bosta Mehiki zato tudi pomagali pri predelavi jedrskega reaktorja. Nekatere korake je naznanila tudi Moskva. Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je tako napovedal, da bo Rusija zaprla reaktor v Železnogorsku v Sibiriji, ki že 52 let proizvaja plutonij za jedrsko orožje.

Sporazum o predelavi plutonija

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton in ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa sta ob robu vrha podpisala sporazum o predelavi po 34 ton plutonija, primernega za izdelavo atomskih bomb. ZDA in Rusija bi lahko s takšno količino plutonija izdelali 17.000 atomskih bomb, ki jih ne potrebujeta. Predelava se bo začela šele leta 2018. ZDA naj bi imele 92 ton tega plutonija, Rusija pa kar 190 ton.

Prisotni voditelji držav, ki imajo zaloge visoko oplemenitenega urana ali plutonija, primernega za izdelavo jedrskega orožja, in obenem ne sodijo med t. i. malopridne države, kot sta Iran in Severna Koreja, so se sicer strinjali, da so potrebni ukrepi za zavarovanje jedrskega materiala pred teroristi v naslednjih štirih letih.

Izjava navaja ukrepe proti trgovanju in prometu z jedrskim materialom, države pa si bodo pri tem med seboj pomagale z informacijami, strokovnjaki in policijskim sodelovanjem. Predstavniki 47 držav so izpostavili, da je potrebno sodelovanje med državami za učinkovito preprečevanje prometa z jedrskim materialom. V izjavi pa so poudarili, da vsaka država sama nosi odgovornost za zaščito tega materiala.

Izpostavili so glavno vlogo Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) v boju proti širjenju jedrskega materiala. Zavezali so se tudi, da bo imela agencija še naprej ustrezno strukturo, vire in strokovnost za uspešno delo. Izjava prav tako poudarja, da povečanje varnosti ne sme posegati v pravice držav za razvoj in uporabo jedrske energije v miroljubne namene.

Tudi o iranskem jedrskem vprašanju

Nadalje so državam namenili poziv k podpisu in ratifikaciji Konvencije o fizični zaščiti jedrskih materialov, o čemer je govoril tudi predsednik EU Herman van Rompuy, kakor tudi Konvencije o preprečevanju jedrskega terorizma. Izjava med drugim izraža podporo globalnemu partnerstvu proti širitvi orožja za množično uničevanje skupine G8.

Ob robu konference so sicer tekli pogovori glede iranskega jedrskega vprašanja. Iran, ki ni bil povabljen v Washington, trdi, da je njegov program miroljuben, ZDA pa v to niso prepričane. Izmikanje mednarodnemu nadzoru je prišlo tako daleč, da so se v New Yorku pred kratkim začela pogajanja o novih sankcijah, pri katerih sodeluje tudi Kitajska.

Obama se je v ponedeljek o tem vprašanju pogovarjal s kitajskim kolegom Hu Jintaom. Državi sta rezultate pogovora interpretirali po svoje, vendar je Hu zagotovil, da bo Kitajska nadaljevala pogovore o sankcijah v Varnostnem svetu ZN, čeprav po njenem mnenju niso najboljša rešitev. Obama naj bi kitajskemu kolegu celo ponudil nemoteno dobavo goriv v primeru težav zaradi novih sankcij proti Iranu. Ob tem je izrazil prepričanje v sodelovanje Kitajske pri novih sankcijah, ker bi morale besede nekaj pomeniti, dejanja pa bi morala imeti posledice.