Po iranski sestrelitvi ameriškega brezpilotnega letala nad Hormuško ožino in posledičnem ameriškem kibernetskem napadu na računalniške sisteme iranske vojske, potem ko je predsednik Donald Trump odstopil od prvotnih načrtov letalskega in raketnega napada na vojaške cilje iranske revolucionarne garde, bodo po napovedih danes stopile v veljavo nove ameriške sankcije proti uradnemu Teheranu, kot odgovor na sestrelitev drona.
A stvari bi bile lahko povsem drugače, ZDA pa bi bile lahko vpletene v več vojaških konfliktov po svetu, če bi bilo odvisno od ameriškega svetovalca za nacionalno varnost Johna Boltona. Predsednik Trump je namreč v nedeljski oddaji Meet the press na NBC-ju voditelju Chuck Toddu na vprašanje, ali ima občutek, da ga svetovalci silijo v vojaško akcijo proti Iranu priznal, da ima v Beli hiši "dve skupini ljudi: golobice in jastrebe. John Bolton je absolutno jastreb. Če bi bilo odvisno od njega, bi se borili s celim svetom naenkrat." Pri tem je Trump dodal, da to "ni pomembno", češ da posluša obe strani.
"Mislim, da se želijo pogajati. Mislim, da jim ni všeč situacija, v kateri so se znašli. Njihovo gospodarstvo je popolnoma zlomljeno." A Trump opozarja, da bi nadaljnja sovražna dejanja s strani Irana lahko sprožila močnejši vojaški odziv in, kot skorajda vedno ko je govora o Iranu, dodal, da ne smejo dopustiti, da Iran pridobi jedrsko orožje.
Trump je tudi posvaril Iran, da bi morebitna vojna vodila do "uničenja, kot ga še niste videli". A obenem je ponovil, da se je o iranskem jedrskem programu pripravljen pogajati brez predhodnih pogojev.
Skorajda istočasno je Bolton, ki je med drugim služil tudi v administraciji Ronalda Reagana in Georgea W. Busha, v Jeruzalemu zagovarjal Trumpovo odločitev, da tik pred zdajci odpove napad na vojaške cilje iranske revolucionarne garde, a ob tem posvaril Iran, naj ne zamenja "ameriške previdnosti in preudarnosti za šibkost": "Nihče jim ni dal dovoljenja za lov na Bližnjem vzhodu." In dodal, da je ameriška vojska "obnovljena, nova in pripravljena za akcijo".
Bolton, ki velja za enega največjih privržencev ameriške vojaške moči v svetu, je v preteklosti sicer že pozival k spremembi režima v Teheranu, v tem letu pa je bil eden izmed glavnih akterjev, ki so pozivali k ameriškem posredovanju v Venezueli. Igral naj bi tudi ključno vlogo pri propadu pogovorov na drugem srečanju Trumpa s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom. BIl je tudi glasen zagovornik ameriškega napada na Irak leta 2003 - poteza, ki jo Trump še danes označuje za "katastrofalno".
Bil je oster kritik Obamove administracije in podpisa iranskega jedrskega sporazuma leta 2015, ko je napisal tudi dandanes zloglasni komentar za New York Times z naslovom "To Stop Iran’s Bomb, Bomb Iran" oziroma, za "zaustavitev iranske bombe, bombardirajmo Iran". Leta 2017 pa je v govoru na konferenci v Parizu, ki jo je organizirala iranska opozicijska organizacija Mudžahidi iranskega ljudstva, razglasil, da Iranska Islamska republika ne bo dočakala svojega 40. rojstnega dneva. Ob njegovem imenovanju v Trumpovo Belo hišo pa je celo nekdanji izraelski obrambni minister za medije dejal, da naj bi Bolton že v času Busheve administracije poskušal prepričati Izrael naj napade Iran.
"Resnično verjame, da je Amerika v svetu vodilna, je svet bolj varnejši in boljši - ne samo za nas, temveč za vse," je za The Guardian pred mesecem dejal Mark Groombridge, ki je za Boltona delal skorajda desetletje.
KOMENTARJI (112)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.