Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je po današnjih pogovorih z ameriško zunanjo ministrico Condoleezzo Rice v Washingtonu povedal, da Rusija ni sklenila nobenega kompromisa, ki bi Iranu dovoljeval bogatenje urana na lastnih tleh v kakršnemkoli obsegu. Njegova sogovornica pa je zavzela trdno stališče glede predaje Irana pred Varnostni svet ZN.
"Ni nobenega kompromisa, ne novega ruskega predloga," je povedal Lavrov in pojasnil, da je ruski predlog skladen z zahtevami mednarodne skupnosti, po katerih mora Iran zaustaviti bogatenje urana, se vrniti k pogajanjem in dovoliti inšpekcije Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).
Riceova pa je ponovno potrdila, da bogatenje in obdelava urana v Iranu v kakršnem koli obsegu za ZDA nista sprejemljiva. "Videli bomo, kaj bo potrebno narediti na VS ZN," je dejala in dodala, da jih "Rusi niso obvestili o kakšnem novem predlogu, ki bi ga predložili Iranu".
Rusija naj bi namreč po poročanju nekaterih medijev predlagala nov načrt, po katerem bi Iran lahko bogatil uran na lastnih tleh v manjšem obsegu. Iran je že pred tem izrazil pripravljenost zaustaviti sporno bogatenje urana v polnem obsegu za do dve leti. Diplomati blizu rusko-iranskim pogovorom prejšnji teden v Moskvi pa so povedali, da je Moskva predlagala osemletno popolno zaustavitev bogatenja urana, po tem obdobju pa bi lahko islamska republika začela z bogatenjem v omejenem obsegu, v kar naj bi Rusija poskusila prepričati tudi ZDA in EU.
Iran želi odškodnino
Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je sicer danes izjavil, da bi morala Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) Iranu plačati odškodnino za prekinitev jedrskih dejavnosti od leta 2003. "IAEA mora zdaj plačati odškodnino za škodo, ki jo je povzročila iranski znanosti, tehnologiji in gospodarstvu," je dejal Ahmadinedžad.
Svet guvernerjev IAEA prav te dni razpravlja o tem, ali iransko jedrsko vprašanje dokončno prepustiti Varnostnemu svetu ZN, ki bi proti Teheranu lahko uvedel sankcije. Iran vztraja, da je njegov program civilne narave, Zahod pa trdi, da želi Teheran izdelati jedrsko orožje.
Iran je leta 2003 pod močnim pritiskom Zahoda prekinil plemenitenje urana in druge jedrske dejavnosti ter se začel pogajati s tremi evropskimi državami o okviru, pod katerim bi lahko razvijal svoj jedrski program. Pogajanja so lani zašla v slepo ulico, ko je postalo jasno, da Iran ne bo opustil postopka plemenitenja urana.
Iran je še sporočil, da bodo sprejeli dveletni moratorij na industrijsko proizvodnjo nuklearnega goriva, če bodo lahko v majhnem obsegu nadaljevali svoj jedrski program, ki bi ga Združeni narodi nadzorovali. Če se EU, ki želi uvesti desetletni moratorij, s tem ne bo strinjala, bodo le težko dosegli konsenz.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.