Po deseturnem srečanju z več kot 250 iraškimi voditelji je ameriški civilni upravitelj, upokojeni general Jay Garner dejal, da je treba ves trud usmeriti na čimprejšnjo vzpostavitev prehodne vlade.
Srečanje je potekalo ob poostrenih varnostnih ukrepih, saj je proti srečanju v mestu protestiralo kakih 3000 iraških šiitov. Vojaki, ki so varovali poslopje, kjer je potekala konferenca, naj bi po nekaterih navedbah izgledali zelo živčni. Politični opazovalci se namreč bojijo, da bi na rojstni dan Sadama Huseina v mestu izvedli napade.
"Imamo možnost, da bodo vaši sinovi, hčere in vnuki varni in svobodni ter da bodo imeli možnost živeti v miru in blaginji," je še dejal Garner. Ameriški upravitelj je Iračane tudi pozval, naj se vrnejo na svoja delovna mesta. "Preden začnemo z obnovo, moramo znova vzpostaviti varnost", je še povedal.
Iraški opozicijski voditelj, ki se je vrnil iz izgnanstva, Sadun Dulajmi pa je dejal, da pomanjkanje varnosti ogroža nastajajočo demokracijo. Nek plemenski voditelj se je zato zavzel, da bi med prehodnim obdobjem ustavili politične aktivnosti in se namesto tega osredotočili na obnovo infrastrukture. Pri tem je menil, da v nasprotnem primeru grozi državljanska vojna.
Podpredsednik iraškega Sveta revolucionarnega poveljstva Iset Ibrahim, ki je do nedavnega veljal za drugega najpomembnejšega človeka v Iraku, je tudi za letošnji 28. april napovedoval velika praznovanja.
Husein živ in pripravljen na samomor
Nekdanji iraški vodja Sadam Husein je po trditvah vodje iraškega nacionalnega kongresa Ahmeda Čalabija še vedno na begu pred ameriški enotami. Domnevajo, da je Sadam pripravljen storiti samomor, če bi mu grozila aretacija.
Po Čalabijevih trditvah naj bi sodelavci nekdanje iraške obveščevalne službe seznanili vodstvo iraškega nacionalnega kongresa, da je Sadam Husein oblečen v jopič, obložen z eksplozivom. Huseina naj bi o ravnanju z jopičem poučeval njegov osebni tajnik Amid Hamid.
V pogovoru z ameriško televizijsko postajo CNN je Čalabi dejal, da ameriške sile niso ubile nekdanjega iraškega diktatorja in njegova sinova Udaja in Kusaja, in da so vsi še vedno na begu.
Čalabi je trenutne razmere v Iraku označil kot "ne preveč dobre". Pričakuje čim hitrejšo postavitev prehodne vlade in preprečitev nereda v državi. Vodja najpomembnejše iraške opozicijske skupine Čalabi velja za ameriškega favorita glede možnega prevzema oblasti.
Ameriške sile bodo v Iraku ostale le kratek čas
ZDA nimajo namena dolgoročno ohraniti vojaških oporišč v Iraku, ameriške sile pa bodo v Iraku ostale le kratek čas, je v pogovoru za arabsko televizijo Al Džazira ponovno zatrdil ameriški obrambni sekretar Donald Rumsfeld. Po njegovih besedah Washington nima načrta, da bi oporišča v Iraku ohranil za dlje časa, vendar pa bodo ameriške sile v Iraku ostale toliko časa, kolikor bo potrebno, in niti dneva dlje, je še dejal med obiskom na sedežu centralnega poveljstva ameriške vojske (Centcom) v Katarju. Rumsfeld je še zagotovil, da ameriške sile niso imperialistične in to tudi nikoli niso bile.
Po sledeh orožja za množično uničevanje
Ameriški vojaki so medtem na severu Iraka odkrili sumljiv kontejner, za katerega so prvi testi pokazali, da naj bi vseboval strupene pline. Po nadaljnjih testih se je izkazalo, da ne gre za kemično orožje.
Ameriške sile so v nedeljo odkrile več kot deset 200 litrskih sodov, za katere so sumili, da živčna plina ciklosarin in iperit, vendar so kasnejše analize to ovrgle. Prav tako niso potrdili suma, da gre pri vozilih na kraju najdbe sodov za t.i. mobilne laboratorije. Doslej v Iraku še niso našli orožja za množično uničevanje.
Iračani začeli vračati ukradene umetnine
Iraški državljani so doslej vrnili že več kot 100 umetniških del, ukradenih iz iraškega narodnega muzeja v Bagdadu. Med vrnjenimi predmeti naj bi bila tudi 7000 let stara vaza, dragoceni rokopisi in eden najstarejših ohranjenih bronastih reliefov bika. Vrnitev predmetov sicer ni bila vedno popolnoma prostovoljna in je v nekaterih primerih zahtevala tudi dolgotrajna pogajanja, so še sporočili s Centcoma.
Po padcu Huseinovega režima je prišlo v Bagdadu do množičnih neredov in ropanj, v katerih je bilo po ocenah strokovnjakov samo iz iraškega narodnega muzeja ukradenih 170.000 predmetov.
