Pogodba je bila dogovorjena na vrhunskem zasedanju EU decembra 2000 in podpisana, prav tako na Azurni obali, 26. februarja 2001. Dokument je ključen za izvedbo širitve, saj pogodba v širitvenem protokolu skupne institucije Evropske unije pripravlja na prihod novih članic. Irci so edini v EU, ki se o pogodbi iz Nice odločajo na referendumu. Po zastavljenih načrtih bi morala biti pogodba ratificirana do izteka leta, tako da bi bila EU z letom 2003 pripravljena sprejemati nove članice. Širitev z desetimi državami, med njimi Slovenijo, je načrtovana za leto 2004.
Sicer tradicionalno pozitivni zagovorniki evropskega povezovanja, od katerega so si finančno pošteno opomogli, so Irci na presenečenje Evrope junija lani s skoraj 54 odstotkov glasov proti in ob le 32-odstotni udeležbi pogodbo zavrnili. Kot od neuspelega referenduma naprej razlaga irska vlada, "ne" nikakor ni bil glas proti širitvi, padli referendum je, so se glasile razlage Dublina, po vsej verjetnosti odraz prepada med evropskimi institucijami na eni in evropskimi državljani na drugi strani.
Zadnje javnomnenjske raziskave pred jutrišnjim glasovanjem kažejo, da je podpora pogodbi v primerjavi z lani le za las višja, po lanskih javnomnenjskih raziskavah pa je bilo zagovornikov pogodbe celo več kot letos. Za pogodbo bi po te dni objavljeni raziskavi, opravljeni za Irish Times, glasovalo 42 odstotkov Ircev, proti pogodbi 29 odstotkov Ircev, kar 19 odstotkov ljudi pa je še neodločenih in analitiki opozarjajo, da se ti lahko obrnejo v katerokoli smer.
Irci so na volišča vabljeni v soboto, končni uradni izidi referenduma pa bodo po pričakovanjih znani v nedeljo popoldne.
Prodi svari pred posledicami morebitnega vnovičnega irskega "ne"
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je v pogovoru za današnji Le Monde opozoril, da bi vnovični irski "ne" pogodbi iz Nice pomenil katastrofo, saj bi širitev EU zastala. "Jasno je, da bi s političnega vidika širitev ostala nujna, vendar z vnovičnim irskim 'ne' procesa ne bi mogli izvesti," je v pogovoru za francoski časnik opozoril Prodi.
Zastoj v širitvenem procesu pa bi imel po mnenju Romana Prodija katastrofalne posledice, politične in ekonomske, za celotno Evropo. Navsezadnje so države kandidatke za članstvo v proces vključevanja v Evropsko unijo gospodarsko in politično ogromno vložile, zato bi se po mnenju predsednika Evropske komisije počutile opeharjene, pojavile bi se napetosti.
Razširitev s sedanjih 15 na 25 članic po Prodijevem prepričanju v EU ne bi vnesla nobenih dodatnih težav. Tako ali tako je treba delovanje EU reformirati; unija je že paralizirana. V Evropi, je opomnil Prodi, že danes potrebujemo desetletja za dogovor o najmanjših reformah. "Napredujemo počasi in širitev s tem nima nobene zveze". "Razmere ne bi mogle biti slabše, zato upam, da nas bo prav širitev spodbudila k ustreznim dogovorom," je dejal predsednik komisije.
