Pri tem je opozoril na dejstvo, da imajo nekatere članice unije, denimo Velika Britanija, Švedska in Danska, na področju gospodarske in monetarne unije individualne opt-out klavzule.
Tudi za Irce bi bilo moč zagotoviti specifično rešitev, če bi ti na predvidenem jesenskem vnovičnem glasovanju ratifikacijo pogodbe iz Nice spet zavrnili, je dejal predsednik konvencije. DEstaing sicer ni neposredno potrdil, da bi to pomenilo vključitev tistih določil pogodbe, ki so nujno potrebne za izvedbo širitve, v pristopne pogodbe.
Zasilnega izhoda ni, pravi Prodi
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi pa je glede posledic vnovične zavrnitve pogodbe na širitev EU nekoliko drugačnega mnenja: "Načrt B oziroma nekakšen zasilni izhod ne obstaja. Če se bodo irski prebivalci odločili za blokado širitve, nimamo alternative in ravno zato je referendum tako zelo pomemben. Upam, da bodo volivci glasovali "za," ker se zavedajo, kako zelo je to pomembno," je v ponedeljek ob obisku v Koebenhavnu poudaril Prodi.
Kot je znano, so Irci pogodbo iz Nice, ki bi morala biti v skladu z načrtom EU dokončno ratificirana pred iztekom letošnjega leta, na prvem referendumu junija lani zavrnili s 54 odstotki glasov. Temu je botrovalo zlasti nezadovoljstvo volilcev glede določil pogodbe o razvijanju evropske obrambe, medtem ko naj bi bili Irci širitvi večinoma naklonjeni. Vlada je zato pred dnevi začela kampanjo za uspeh vnovičnega glasovanja, objavila pa je tudi besedilo za "ponovitveni" referendum, v katerem je ustavno zagotovilo, da Irska ne bo sodelovala v skupni evropski obrambi, razen če bi se drugače z referendumom odločili volilci sami.
