Srbska vlada je za atentat obtožila kriminalno združbo imenovano Zemunski klan, katere vodja je Milorad Luković – Legija, ki je bil do jeseni 2001 poveljnik specialne policijske enote Rdeče baretke. On in njegova skupina naj bi izvedeli, da jih bodo aretirali zaradi v preteklosti storjenih umorov, ugrabitev in prekupčevanja z drogami, kar naj bi bil povod za umor Zorana Đinđića.
Načelnik beograjske policijske uprave Milan Obradović je dejal, da so doslej prijeli okoli 40 oseb, ki so tako ali drugače povezane z omenjeno skupino. "Večina je na begu, naredili smo več hišnih preiskav tako v Srbiji kot Črni gori, vendar jih nismo našli. Sodelujemo tudi s policijami sosednjih in drugih evropskih držav," pravi Obradović in dodaja, da so beograjski policisti potrdili, da so bile pri umoru udeležene tri osebe, oblečene v rumene delovne kombinezone. Eden od njih je imel puško, druga dva pa sta imela v rokah pištolo.
Podpredsednik srbske vlade Nebojša Čović pa je povedal, da so opravili informativni pogovor tudi z nekdanjim vodjem resorja državne varnosti Jovico Stanišićem in nekdanjim poveljnikom policijskih enot za specialne operacije Frenkijem Simatovićem, ki sta funkcije opravljala v času režima nekdanjega predsednika Miloševića.
Đinđić stopil na prste zemunskemu klanu?
Organizirana kriminalna združba, imenovana zemunski klan, naj bi bila odgovorna za številne umore in ugrabitve v preteklih letih. Vlada je pred kratkim podpisala naloge za aretacijo pripadnikov te največje kriminalne združbe na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Specialni javni tožilec za boj proti organiziranem kriminalu pa je prav včeraj nameraval podpisati nalog za aretacijo te mafijske združbe, saj je policija že več mesecev intenzivno spremljala osumljene.
Člane zemunskega klana pa povezujejo tudi s poskusom atentata Đinđića v februarju. Pripisujejo jim tudi ugrabitev in umor nekdanjega srbskega predsednika Ivana Stambolića pred tremi leti. Sicer pa naj bi bili pripadniki te mafijske skupine odgovorni še za najmanj 50 ubojev v Beogradu. Premier Đinđić naj bi tako nedavno napovedal skorajšnje razkrinkanje te velike kriminalne skupine, ki jo sestavlja približno 200 članov. "Država bo spet močnejša kot kriminalci," je pred dvema tednoma napovedal Đinđić.
Postali bodo sostorilci, če pravih storilcev ne bodo odkrili
Podpredsednik Demokratske stranke (DS) Zoran Živković je od pristojnih organov zahteval, da čimprej pojasnijo atentat na voditelja DS. "Če pristojni organi ne bodo našli ubijalcev in naročnikov atentata, jih je treba šteti za njihove sodelavce," je opozoril Živković. "Bojim se, da je to še en grob opomin vsem," je dejal nekdanji zvezni predsednik Vojislav Koštunica. "Kriminal se je močno razširil po vsej državi. Ne moremo ga deliti na dobro in slabo, je škodljiv za družbo in je velik sovražnik demokracije."
Srbska vlada je po tragični smrti razglasila tri dni žalovanja, srbski parlament pa je imel žalno sejo. Udeležila sta se je bosta tudi visoki predstavnik EU Javier Solana in evropski komisar za zunanjo politiko Chris Patten.
V Srbiji izredne razmere
V Srbiji so sicer včeraj razglasili izredne razmere. Predsednik ustavnega sodišča Srbije Slobodan Vučetić je za 24 ur pojasnil, da pomeni uvedba izrednih razmer to, da so prepovedane demonstracije, predvsem zbiranje ljudi z namenom nasilne rušitve oblasti in institucij, prepovedani so protesti, posebni organi lahko prisluškujejo telefonskim pogovorom in jih tudi prepišejo. Lahko pa se prepove tudi objava določenih novici v medijih, ki bi lahko pozivale k vstaji in nasilni rušitvi ustave.
Srbska vlada je uvedbo izrednih razmer predlagala, ker je ocenila, da so na ozemlju Srbije ogroženi varnost republike, svoboščine in človekove pravice kot tudi delo državnih organov. "Srbija bo uporabila vsa sredstva pravne države, da se storilci in naročniki tega, pa tudi vseh drugih zločinov, privedejo roki pravice," je ob razglasitvi izrednih razmer navedla vršilka dolžnosti predsednika Srbije Nataša Mićić.
