Posebni ameriški odposlanec za Afganistan James Dobbins je v Islamabadu zavrnil poročila, po katerih se glavni osumljenec za septembrske teroristične napade na ZDA Osama bin Laden nahaja v pakistanskem mestu Pešavar. Dobbins je tudi zanikal poročila medijev, da naj bi ameriški vojaki nadzorovali mejo s Pakistanom, da bi pripadnikom teroristične organizacije Al Kaida preprečili beg iz Afganistana. V Islamabad pa je prispel po srečanju s predstavniki bodoče afganistanske vlade v Kabulu.
Ameriška televizija ABC je predtem poročala, da je ameriška vojska razširila svojo akcijo iskanja Osame bin Ladna tudi na Pakistan. Kot je poročala televizija, ameriške posebne enote skupaj s 4000 pakistanskimi vojaki nadzorujejo mejo med Afganistanom in Pakistanom, s čimer bi preprečili morebitni beg pripadnikov teroristične mreže Al Kaida z območja Tore Bore na vzhodu Afganistana.
Poleg tega naj bi v pakistanska ujetniška taborišča poslali izvedence za zaslišanje ameriške obveščevalne agencije CIA, ki bodo skušali od prijetih talibanskih in borcev Al Kaide izvedeti, kje se skrivajo bin Laden in vrhovni talibanski voditelji. Prebivalci na območju Tore Bore so medtem za britanski radio BBC v ponedeljek povedali, da ameriški in britanski vojaki preiskujejo vsako votlino, da bi med trupli pripadnikov Al Kaide na tem goratem območju našli morebitne ubite voditelje Al Kaide.
Kam z zajetimi pripadniki Al Kaide?
Protitalibanske sile so na vzhodu Afganistana prijele šest pripadnikov Al Kaide. Po poročanju afganistanske tiskovne agencije AIP je vseh šest ujetnikov ranjenih in vsi izvirajo iz arabskih držav. Neki vir lokalnih afganistanskih oblasti je povedal, da bodo šesterico prepeljali v mesto Agam, ki se nahaja na območju Tora Bore.
Agencija AIP je, sklicujoč se na nekega afganistanskega poveljnika, še poročala, da bodo vse borce Al Kaide, ki so jih zadnje dni prijeli na območju Tora Bore, izročili predstavnikom prehodne vlade v Kabulu. Nobenega ujetnika ne bodo izročili neki tuji državi, je še zagotovil omenjeni vir.
Tiskovni predstavnik poveljnika Hadžija Mohameda Zamana pa je povedal, da nameravajo paštunske milice na območju Tore Bore novi vladi v Kabulu predati 40 ujetih borcev Al Kaide. Zajeti borci naj bi po poročanju britanskega radia BBC sami zaprosili, naj jih ne izročijo ameriškim enotam. Na območju Tore Bore naj bi bilo na begu do 2000 pripadnikov Osame bin Ladna.
Raketni napad na ameriška letala?
Tiskovni predstavnik ameriške mornarice David Romley je povedal, da sta bili ameriški vojaški transportni letali zgodaj davi južno od Kandaharja na jugu Afganistana tarči obstreljevanja z raketami zemlja-zrak, vendar pri tem nista bili poškodovani. Romley ni mogel takoj potrditi vrste in izvora raket. "Pilota dveh letal sta opazila dve raketi, ki sta leteli v njihovi smeri," je dejal Romley. Kot je še povedal, sta se napada zgodila v polurnem razmiku. To je prvi napad na letala ameriške mornarice po vzpostavitvi oporišča ameriških sil na jugu Afganistana 25. novembra.
Tiskovni predstavnik ameriškega vrhovnega poveljstva na Floridi pa je kasneje te informacije zanikal. Kot je dejal, o tovrstnem napadu ni dokazov, bliski na tleh pa so bili lahko tudi rezultat praznovanj ob koncu ramadana, najpomembnejšega meseca v muslimanski religiji.
Afganistanci dovolili namestitev 5000 vojakov v okviru mirovne operacije
Vodilni afganistanski predstavniki so načelno privolili v namestitev 5000 pripadnikov mednarodnih varnostnih sil v državi, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedali na afganistanskem obrambnem ministrstvu v Kabulu. Uradni dogovor o tem naj bi sklenili drevi, je povedal isti vir, ki je še dodal, da težava ni več v številu vojakov teh sil, temveč še ni dosežen dogovor o njihovih nalogah in kraju, kamor jih bodo namestili. Načelni dogovor o namestitvi mednarodnih varnostnih sil v Afganistanu je po težavnih pogovorih z afganistanskimi predstavniki v nedeljo dosegel britanski general John McColl, ki se od sobote mudi v Kabulu, njegova naloga pa je pripraviti teren za namestitev prvih vojakov v sestavi omenjenih sil.
Severno zavezništvo, katerega predstavniki imajo vodilno vlogo v prehodni afganistanski vladi - ta bo začela delovati 22. decembra -, so sprva vztrajali, da bi bilo število pripadnikov mednarodnih sil omejeno na tisoč, njihova naloga pa naj bi bila le varovanje vladnih poslopij v Kabulu.
Spor med Nemčijo in Veliko Britanijo glede poveljstva mirovne operacije?
Nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) pa v današnji izdaji opozarja, da bi lahko zaradi spora med britansko in nemško vlado prišlo do upočasnitve pri sprejemanju odločitve ZN glede mandata mednarodnih varnostnih sil v Afganistanu. Po navedbah časnika, ki se sklicuje na dobro obveščene diplomatske kroge v New Yorku in Berlinu, se Nemčija in Velika Britanija razhajata glede sestave sil, pa tudi glede tega, kako naj bi bilo poveljstvo teh sil povezano z ameriškim glavnim poveljstvom (Central Command), ki je doslej vodilo vojaško operacijo v Afganistanu. Nemčija vztraja, da bi bili poveljstvi ločeni, medtem ko se Velika Britanija zavzema za njuno tesno povezanost ter po ocenah časnika računa na pomoč Američanov na področju logistike, obveščevalne dejavnosti in prometa.
Britanski obrambni minister Geoff Hoon pa je v današnjem pogovoru za britanski radio BBC dejal, da bodo pravila delovanja mednarodnih varnostnih sil v Afganistanu bolj prožna kot tista, ki jih imajo modre čelade. "Lahko zagotovim, da bodo imele britanske sile dovolj prožna pravila delovanja, da bodo lahko zagotavljale svojo lastno varnost," je še dejal minister Hoon.
Karzaj v Rimu
Predsednik prihodnje začasne afganistanske vlade Hamid Karzaj je sinoči prispel v Rim na pogovore z nekdanjim afganistanskim kraljem Zaherjom Šahom. Voditelja naj bi danes govorila o razdelitvi moči v Kabulu in o mednarodnih mirovnih silah v Afganistanu. Karzaj naj bi po sporazumu, sklenjenem na vseafganistanski konferenci v Bonnu, 22. decembra prevzel vodenje prehodne afganistanske vlade.
Karzaj je pred začetkom današnjih pogovorov menil, da bi lahko mednarodne mirovne sile v Kabul prispele, še preden bo njegova vlada v soboto prevzela dolžnosti.
Karzaj je v Rim prispel iz Londona, kjer je z britanskimi predstavniki na neuradnih pogovorih prav tako govaril o razmerah v Afganistanu. Britanski premier Tony Blair je v ponedeljek napovedal, da je Velika Britanija načeloma pripravljena voditi mirovne sile v Afganistanu.
Redno zasedanje Nata v Bruslju
Prvič po septembrskem terorističnem napadu na ZDA pa se v Bruslju na rednem jesenskem zasedanju sestajajo obrambni ministri zveze NATO. Osrednja tema njihovih pogovorov je boj proti terorizmu in vloga zavezništva v njem. Zveza NATO skladno s petim členom svoje ustanovne pogodbe napad na ZDA obravnava kot napad na celotno zavezništvo, kar članice zavezuje h kolektivni obrambi. Za konkretnejšo vlogo zavezništva Washington sicer ni zaprosil, se je pa za pomoč pri vojaških povračilnih ukrepih v Afganistanu obrnil na nekatere članice. Ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld tudi tokrat po pričakovanju zavezništva, ki povračilne ukrepe le posredno podpira s svojimi ladjami in letali, ne bo zaprosil za večjo vojaško vlogo.
Avstralija z ostrejšo protiteroristično zakonodajo
Avstralska vlada je poostrila protiteroristično zakonodajo, saj je obveščevalnim službam dovolila, da lahko domnevne osumljence zadržujejo dva dni brez zakonite sodne podlage. Vlada v Sydneyju je odobrila osnutek zakona, ki naj bi ga parlamentu predstavila februarja prihodnje leto. Kot je pojasnil avstralski pravosodni minister Daryl Williams, so se za te nove ukrepe odločili po pregledu zakonov na področju varnosti po septembrskih napadih v ZDA.
