V pogovoru, ki ga je Slobodna Dalmacija objavila pod naslovom "Dalmacija, Reka in Istra so od nekdaj italijanska območja", je podpredsednik italijanske vlade Gianfranco Fini med drugim dejal, da se je še v osnovni šoli od sošolca, ki je bil sin Italijana z Reke, naučil, da so omenjena območja "bila in so italijanska". "Ne zato, ker so v nekem zgodovinskem trenutku naše vojske tam postavile Italijane. To območje je bilo beneško, pred tem pa rimsko...," je pojasnil.
Poslanska skupina Hrvaške stranke prava (HSP) je na današnjem zasedanju sabora protestirala, predsednik sabora Vladimir Šeks, ki je Finijeve izjave označil za nesprejemljive, pa je predlagal, da bi stališče do Finijevih izjav sprejel tudi odbor sabora za zunanjo politiko.
Državni sekretar na hrvaškem zunanjem ministrstvu Hido Biščević pa je zaradi Finijevih izjav povabil na pogovor italijanskega veleposlanika na Hrvaškem Alessandra Grafinija. V pogovoru je opozoril na Finijeve izjave, "ki niso v skladu z duhom in vsebino hrvaško-italijanskih odnosov". Fini je med drugim dejal, da so Dalmacija, Reka in Istra od nekdaj italijanske.
Hrvaško zunanje ministrstvo meni, da so odnosi med državama dobri, položaj narodnih manjšin ter skupna usmerjenost k evropskim standardom in vrednotam pa ne opravičuje enostranskih ocen o dogodkih iz zgodovine, še posebej po drugi svetovni vojni, in o njihovih posledicah.
Rim je bil po Finijevem mnenju preveč mil do Slovenije
"Jasno, da noben resen človek danes v Italiji ne razmišlja o vrnitvi nekdanjega ozemlja na vzhodni obali Jadrana Italiji, vendar je naša obveza, da v okviru Evrope brez meja, ki jo sestavlja že 25 držav članic, in ki bo čez nekaj časa vključila tudi Hrvaško, zagotovimo spoštovanje različnosti, identitet in manjšin, ki bodo svobodno mislile, govorile, se izobraževale v jeziku svojih očetov in dedov. To zahtevamo za Italijane v Istri in Dalmaciji," je še dejal Fini in dodal, da si "današnje Evrope, združene v svojih različnostih, ni moč predstavljati brez ohranitve identitete za vse tiste, ki živijo izven meja svoje matične države."
V omenjenem pogovoru je Fini tudi dejal, da "je bila italijanska vlada preveč naklonjena brezpogojni podpori vstopu Slovenije v EU in ji prižgala zeleno luč, še preden so bila dokončno rešena nekatera vprašanja". "Tu so bile storjene nekatere napake, ki jih je treba popraviti," je prepričan Fini.
