Italijanski premier Silvio Berlusconi je po napadu izrazil odločenost iti naprej. "Ustrahovanje nas ne bo pregnalo," je zatrdil in dodal, da je Italija pripravljena Iraku še naprej pomagati. Napad je ostro obsodil tudi predstavnik italijanske opozicije, generalni sekretar Levih demokratov, Piero Fassino, ki je dejal, da napad kaže na barbarsko naravo terorizma.
Ameriški predsednik se je Berlusconiju zahvalil za njegovo odločnost, britanski premier Tony Blair pa je poudaril, da bi bil umik najslabše, kar bi lahko storili.
Italijanski obrambni minister Antonio Martino je sicer danes dopotoval v Nasirijo, kjer je obiskal napaden sedež italijanskih sil. Z letališča v Pisi je v Nasirijo odpotovalo tudi 50 italijanskih karabinjerjev. Gre za pripadnike elitne enote Tuscania, ki jih spremlja poveljnik karabinjerjev, general Guido Bellini.
Za šest mesecev je v Irak prispela še portugalska policijska enota, ki je bila namenjena v Nasirijo. 128 pripadnikov nacionalne garde bi morali namestiti v italijanskem oporišču, ki je bilo uničeno v napadu, do nadaljnjega pa bodo nameščeni v Basri, pod britanskim poveljstvom. Japonska pa se je po napadu odločila, da za zdaj še ne bo poslala v Irak svojih enot. Japonski premier Džuničiro Koizumi je sicer zatrdil, da je Japonska kljub nasilju pripravljena še naprej sodelovati pri obnovi Iraka.
ZDA spreminjajo taktiko?
Ameriški civilni upravitelj Iraka Paul Bremer je včeraj, po na hitro sklicanem sestanku s svetom za nacionalno varnost, iz Washingtona odpotoval nazaj v Bagdad s predlogi o pospešitvi prenosa oblasti z iraškega vladnega sveta na neko obliko začasnega iraškega suverenega telesa, kar predstavlja odstop od dosedanje ameriške politike, ki je vztrajala na ohranitvi oblasti v ameriških rokah do oblikovanja nove ustave in izvedbe volitev.
Bremer je dejal, da je težko ugotoviti, kako razmišljajo navadni Iračani. Dejal je tudi, da teroristi najverjetneje skušajo pri Iračanih vzpodbuditi občutek, da se bodo Američani umaknili, kar se po njegovih besedah ne bo zgodilo. "Mislim, da se Iračani ne bodo dali ustrahovati. Mi se zanesljivo ne bomo dali," je dejal Bremer.
Iraški vladni svet se sicer počasi izmika nadzoru ZDA, saj je njegovih 24 članov sporočilo, da ne bo izpolnilo zahteve iz zadnje resolucije o Iraku, ki jim nalaga, da do 15. decembra sestavijo časovni načrt za izdelavo ustave in izvedbo volitev. Namesto tega zahtevajo status suverene prehodne vlade po vzorcu afganistanske. Okupacijske sile bi s tem v Iraku dobile privolitev suverenih iraških oblasti, kar naj bi prispevalo k zmanjšanju nezaupanja in morda k zmanjšanju napadov. V nasprotju pa šiitska večina v Iraku zahteva čimprejšnje volitve in šele nato oblikovanje ustave, kar pa Američanom ni všeč, ker se bojijo, da bo nastala islamska ustava pisana na kožo šiitom, kar bo še bolj razbesnelo sunite, ki že sedaj tvorijo jedro upora proti okupatorjem.
Ameriška operacija v Bagdadu
Ameriška vojska je v iraški prestolnici z letali uničila neko stavbo, v kateri naj bi se zbirali njihovi nasprotniki. V nočnem helikopterskem napadu na neko vozilo, ki naj bi ga gverilci uporabljali za minometne napade na okupacijske tarče, so ubili dve osebi. V eksploziji ob cesti podtaknjene bombe pa sta bila v sredo ranjena dva Američana, eden je kasneje umrl.
Ameriške sile v Iraku so v odgovoru na napad na eno od svojih oporišč in na jordansko bolnišnico v Faludži, 50 kilometrov zahodno od Bagdada, v sredo ubile šest Iračanov, štiri pa ranile. Iz Faludže poročajo o eksploziji podtaknjene bombe, ki je uničili ameriško vojaško vozilo. Ubit naj bi bil najmanj en vojak, dva pa ranjena, kar ameriška stran še ni potrdila.
