Italijanska vlada je italijanske novinarje pozvala k umiku iz Iraka. "Glede na težke delovne in varnostne razmere je italijansko veleposlaništvo v Bagdadu novinarjem svetovalo, naj zapustijo Irak," so sporočili z zunanjega ministrstva v Rimu. 4. februarja so v Bagdadu ugrabili italijansko novinarko Giuliano Sgreno, za izpustitev katere je v preteklih dneh v Rimu demonstriralo okoli pol milijona ljudi.
Na poziv italijanskih oblasti so se že odzvali pri milanskem časniku Corriere della Sera. Njihov novinar je v minulih dneh zapustil Bagdad in se umaknil v štab italijanske vojske v južnoiraški Nasiriji, kjer je od junija 2003 v okviru mednarodnih sil za stabilizacijo Iraka nastanjenih 3000 italijanskih vojakov.
Srečen konec za indonezijska novinarja

Televizija Al Arabija je poročala, da je uporniška Islamska vojska v Iraku izpustila dva indonezijska novinarja. Skupina je v petek prevzela odgovornost za ugrabitev novinarjev, ki so ju pogrešali od torka, ter zahtevala, da indonezijska vlada pojasni misijo novinarjev v Iraku.
Televizija ameriške tiskovne agencije AP je medtem prejela video posnetek, ki prikazuje izpustitev indonezijskih novinarjev in kako se novinarja rokujeta s skrajneži. Kdaj je posnetek nastal, še ni znano.
Posnetek izpustitve je prikazala tudi indonezijska televizija Metro TV. "Po temeljitem premisleku in v imenu islamskega prijateljstva smo se odločili, da bomo novinarja izpustili. Bog je velik," je na posnetku izjavil zamaskiran skrajnež. Novinarka in njen snemalec sta videti zdrava, odeta sta v topla oblačila, v rokah pa držita Koran.
Ugrabili iraško novinarko in tri podjetnike
Oboroženi neznanci so v nedeljo v središču Mosula ugrabili iraško televizijsko voditeljico Raedo Vazan in njeno desetletno hčer. Ugrabitelji še niso izrazili svojih zahtev. Direktor televizijske postaje je povedal, da so skrajneži njegovemu uredništvu že prej grozili.
Skrajna skupina Brigada grozot pa je sporočila, da je ugrabila tri podjetnike, ki so sodelovali z ameriškimi silami v Iraku, med njimi turškega državljana. V besedilu, ki ga še ni bilo mogoče preveriti, so skrajneži še zapisali, da nameravajo ugrabljene ubiti.
Nasilje se nadaljuje
V Iraku je prišlo tudi do novega nasilja, ki je terjalo smrtne žrtve. V napadu na konvoj, ki je prevažal material za iraško vojsko, je bil v noči na ponedeljek v bližini Bakube ubit voznik tovornjaka. V Bajdžiju je eksplodirala bomba in ubila uslužbenca tamkajšnjega inštituta za nafto.
V napadu severozahodno od Samare pa je bil po navedbah iraške vojske ubit en iraški vojak, trije pa so bili ranjeni, jugovzhodno od tega iraškega mesta pa je v napadu na zdravstveni dom umrl iraški civilist. V Mosulu na severu države so neznanci ubili nekega policista.

V bližini ameriške policijske patrulje pa je eksplodirala mina in ranila več oseb. Ko je na kraj napada po ranjene prispel medicinski helikopter, so uporniki udarili še enkrat. Natančno število mrtvih in ranjenih še ni znano.
Ameriški marinci in iraške varnostne sile pa so sprožili novo ofenzivo proti upornikom v več mestih zahodno od Bagdada. Ofenziva poteka vzdolž reke Evfrat v provinci Anbar, gre pa za mesta Hit, Bagdadi, Hadita in Ramadi, kjer so oblasti že uvedle policijsko uro.
Ameriška vlada se skrivaj pogaja z iraškimi suniti

Ameriška revija Time v najnovejši izdaji poroča, da naj bi se ameriški diplomati in obveščevalni uradniki skrivno pogajali s predstavniki sunitske manjšine v Iraku za prenehanje bojev in vključitev sunitov v politični proces.
Ameriška administracija javno zatrjuje, da se z uporniki v Iraku ni pripravljena pogajati in da za to ni nihče uradno pooblaščen. Kljub temu naj bi pogajanja potekala po stranskih in skrivnih kanalih. Revija Time, ki se sklicuje na neimenovane vire v Iraku in Washingtonu, omenja srečanje dveh predstavnikov ameriške vojske z iraškim pogajalcem.
Ta Iračan srednjih let naj bi bil član nekdanjega režima Sadama Huseina, zdaj pa visok predstavnik vstaje proti ameriški okupaciji. Ameriški pogajalci naj bi skušali izvedeti čim več o vstajnikih, na primer imena voditeljev, Iračan pa naj bi jim ponujal sodelovanje proti novi šiitski vladi Iraka, ki naj bi bila pod vplivom Irana.