Tujina

Italijani o spremembah ustave

Rim, 25. 06. 2006 10.08 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Italijani na referendumu odločajo o spremembah ustave, ki jih je parlament sprejel novembra 2005.

Do 18. ure je bila udeležba na referendumu 21,6 odstotna. Volišča so se zaprla ob 20. uri, referendum pa se bo nadaljeval v ponedeljek, ko bodo volišča odprta od 7. do 15. ure.
Reformo, ki Italijo približuje federalni ureditvi in daje večja pooblastila premieru, je podprla takrat vladajoča desnosredinska koalicija Silvia Berlusconija. Levosredinske stranke pa so menile, da razbija enotnost države, in so zato z zbiranjem podpisov državljanov dosegle razpis referenduma o tem vprašanju.

Za spremembe, ki posegajo v večino členov ustave, se je najbolj zavzemala skrajno desničarska Severna liga, saj reforma med drugim prenaša nekatera pooblastila z vlade v Rimu na deželne vlade. Te bodo, če bodo spremembe potrjene, nadzorovale lokalno in deželno policijo, odločale o organizaciji šolstva in delno o šolskih programih, v njihovo pristojnost pa bo prešlo tudi zdravstvo.
Za spremembe ustave se je najbolj zavzemala prav desničarka Severna liga, saj spremembe prenašajo nekatera pooblastila na deželne vlade
Za spremembe ustave se je najbolj zavzemala prav desničarka Severna liga, saj spremembe prenašajo nekatera pooblastila na deželne vlade FOTO: Reuters

Zato levosredinske stranke menijo, da prebivalcem manj razvitega juga Italije ne bo več zagotovljena enaka raven zdravstvenega varstva kot tistim z bogatejšega severa. Osrednja vlada bo lahko sicer preprečila izvajanje deželnega zakona, če bo presodila, da je v nasprotju z interesi države. Če ga dežela ne bo spremenila, bo lahko senat predlagal predsedniku države, naj ga razveljavi.

Reforma korenito posega tudi v sestavo in delovanje parlamenta. Njegov spodnji dom, poslanska zbornica, naj bi imel po novem manj članov, in sicer 500, poleg teh pa še največ tri dosmrtne poslance, ki jih bo imenoval predsednik države, ter 18 izvoljenih med Italijani v tujini. Zgornji dom parlamenta se bo imenoval federalni senat, njegovih 252 članov pa bodo izvolili v posameznih deželah. Pri delu senata naj bi, sicer brez volilne pravice, sodelovalo še 42 predstavnikov dežel. Te spremembe naj bi uvedli leta 2011.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.