'Vlada naj zaradi plinskih terminalov blokira jadralsko tekmovanje'

Predsednik okoljske organizacije Alpe Adria Green (AAG) Vojko Bernard je vnovič ponovil, da tako plinski terminal v Žavljah kot tisti v tržaškem morju predstavljata grožnjo okolju in človeškim življenjem.

Predsednik tržaške naravovarstvene organizacije Greenaction Transnational, ki je članica AAG, Roberto Giurastante je ob tem dejal, da bi izgradnja plinovoda na morju zahtevala kopanje po morskem dnu Severnega Jadrana, ki je zelo onesnaženo in vsebuje velike količine živega srebra in naftnih derivatov. Italija pa nima nobene rešitve, kaj bo naredila s temi toksičnimi sedimenti, je dodal.

Terminala, ki naj bi bila med seboj ločena le 15 kilometrov, predstavljata tveganje za plovbo, mesta in ljudi, je prepričan Giurastante. V zvezi z morskim terminalom je ob tem navedel še, da bi se nahajal bližje slovenskemu kot italijanskemu kopnemu in da bi njegova izgradnja pomenila militarizacijo slovenskih teritorialnih voda.

Ob tem je izrazil še ogorčenje, ker da je osrednji financer plinskih terminalov, to je španska družba Gas Natural, nazadnje predložil ponarejene podatke o morju. Ti naj namreč ne bi imeli nobene zveze s Tržaškim zalivom.

Bernard je dejal, da je AAG zaradi terminalov že protestiral na Evropski komisiji in zahteval prekinitev vseh postopkov, vendar neuspešno. "Največji fiasko je zagrešil evropski komisar za okolje Janez Potočnik, ki noče sam odgovarjati na naše pritožbe, ampak si jemlje pravico, da jih oddaja nižjim uradnikom," je dejal Bernard. To, da je komisija odgovornost za rešitev problema preložila na slovenske in italijanske oblasti, je pod vsako kritiko, pa je menil Giurastante, , ki ga čudi, da četudi dogovora med državama še ni, italijanska ministrica za okolje Stefania Prestigiacomo v pismu piše, kot da je.

Oba okoljevarstvenika sta bila kritična tudi do Slovenije, ki da je pri obrambi svojih interesov preveč neodločna in še vedno ni ukrepala, čeprav bi morala glede na zagotovila okoljskega ministra Roka Žarnića in premierja Boruta Pahorja že zdavnaj tožiti Italijo. Za to ima namreč že več kot leto dni na voljo vso dokumentacijo, sta pojasnila.

Kakšni bodo nadaljnji ukrepi?

Glede nadaljnjih korakov je Giurastante napovedal, da se bo AAG znova obrnil na Bruselj. Evropsko komisijo bo zaprosil, naj odmrzne njihovo prvo pritožbo glede žaveljskega terminala, obenem pa bo sestavil tudi novo pritožbo za projekt morskega terminala. S pritožbo bo takoj po objavi dovoljenja za izgradnjo v uradnem listu poskusil tudi na italijanskem upravnem sodišču.

Nekateri ukrepi organizacije pa se nanašajo tudi na slovensko vlado. Kot je dejal Bernard, od nje zahtevajo, da blokira mednarodno jadralsko tekmovanje Barcolana, ki ga financira Gas Natural, "in na ta način pokaže, da ne misli sodelovati v umazanih poslih".

Če vlada poziva ne bo upoštevala, se bo AAG blokiranja Barcolane lotil sam. Za pomoč namerava prositi tudi sorodne okoljske organizacije iz tujine. Med drugim upa, da mu bo s svojo ladjo prišel na pomoč Greenpeace.

AAG bo tuje okoljske organizacije zaprosil tudi, naj jim pri vprašanju terminalov pomagajo z vplivanjem na svoje vlade in jih prepričajo v nujnost protesta pri EU.

Italijani prikimali morskemu plinskemu terminalu

Italijanska komisija za presojo vplivov na okolje je sicer podala pozitivno izjavo in s tem okoljevarstveno soglasje za morski (off-shore) plinski terminal in plinovod Trst–Gradež–Vilež. O okoljevarstvenem soglasju je Prestigiacomova obvestila ministra Roka Žarnića v tem tednu in zapisala, da je italijansko okoljsko ministrstvo upoštevalo vse okoljske vidike, posebno pozornost pa namenilo čezmejnim vplivom. Obenem je zapisala, da so pripombe, ki jih je podala Slovenija, koristno prispevale k ocenjevanju.

Ministrstvo bo po Žarnićevih besedah dokumentacijo, ki naj bi jo od Italije dobilo predvidoma konec poletja, skrbno preučilo po vsebini in s pravnega vidika.

Žarnić je dejal, da Slovenija sicer ne izdaja soglasja o terminalih ali plinovodu, poda lahko mnenje, končno odločitev pa sprejme Italija. "Po konvenciji o čezmejnih vplivih na okolje (Espoo) je proces čezmejne presoje namenjen zmanjšanju vplivov in transparentnemu posvetovanju med pogodbenicami," je dejal in izpostavil, da se Slovenija obenem pripravlja na koriščenje vseh pravnih možnosti v zvezi s terminali.